Mrzli tuši na poti do otoplitve

Čeprav ameriški predsednik Donald Trump vztraja, da bi morale imeti ZDA dobre odnose z Rusijo, so nedavne­ »protiruske« izjave njegovih najtesnejših sodelavcev tudi največje optimiste v Moskvi prepričale, da se v odnosih med državama tudi po zamenjavi na čelu ameriške izvršilne oblasti ne bo kaj bistvenega spremenilo.

»Če imamo dobre odnose z Rusijo, je to, verjemite, dobro, ne slabo,« je v četrtek izjavil ameriški predsednik Donald Trump. Na spektakularni tiskovni konferenci, ki še vedno buri javnost, je med drugim dejal, da je poročanje medijev o Rusiji »fake news«, in posvaril pred grožnjo »jedrskega holokavsta«, če bi se spopadli dve močni jedrski sili. Četrtek je bil tudi dan, ko so prvič po spremembah v Beli hiši potekala resna ameriško-ruska srečanja na visoki ravni.

V Bonnu se je veteran ruske diplomacije Sergej Lavrov srečal že s petim ameriškim kolegom po vrsti, odkar je pred trinajstimi leti prevzel rusko zunanje ministrstvo, a podrobnosti njunega pogovora niso znane. V nasprotju z običaji so namreč takoj po Lavrovovem pozdravnem nagovoru pregnali novinarje s kraja dogodka, tako da ti niso slišali niti vljudnostnih besed ameriškega zunanjega ministra Rexa Tillersona. Po srečanju ni bilo niti skupne tiskovne konference, čeprav jo je ruska stran predlagala, zato je mednarodna javnost le iz Lavrovovih ust slišala, da so bili pogovori, ki so se vrteli zlasti okoli skupnega terorističnega sovraga, sankcij pa se niso dotaknili, ­»pragmatični in produktivni«.

Sestanek na »nevtralnem območju«

Isti dan sta se na »nevtralnem območju«, v azerbajdžanski prestolnici Baku, sestala tudi vrhovna poveljnika ameriških in ruskih oboroženih sil, generala Joseph Dunford in Valerij Gerasimov. Zadnje srečanje na tako visoki ravni je bilo januarja 2014 v Bruslju, a je Pentagon kmalu zatem prekinil vse stike z ruskim poveljstvom zaradi dogajanja na jugovzhodu Ukrajine in priključitve prej ukrajinskega polotoka Krim k Rusiji. Tudi o vsebini tega sestanka ni veliko znanega, v ruske medije je pricurljalo le nekaj izjav neimenovanih virov z njihovega obrambnega ministrstva, da je na pogovorih, ki so potekali »v dokaj sproščenem vzdušju«, beseda tekla zlasti o »sodelovanju« oziroma izogibanju neželenim medsebojnim spopadom med napadanjem terorističnih ciljev v Siriji, Američani pa so menda ruskim vojaškim kolegom zagotovili, da je njihova zaskrbljenost, da bodo ZDA poslale v Sirijo tudi kopensko vojsko, ­neutemeljena.

Po poročanju ameriških medijev si je Dunford že dlje časa prizadeval za ta sestanek, njihovi ruski kolegi pa so razkrili, da so priprave na srečanje trajale več mesecev, spremljali pa so jih težave in zapleti. Zadnji, ki menda ni vplival na »sproščenost« pogovorov v Bakuju, se je zgodil tik pred srečanjem. Povzročil ga je ameriški obrambni minister James Mattis, ki je pred dnevi na srečanju z natovskimi kolegi izjavil, da se je z Rusijo mogoče pogajati le s »pozicije moči«. Takoj se je odzval njegov ruski kolega Sergej Šojgu in mu pojasnil, da tak pristop ne bo učinkoval, hkrati pa napovedal, da bo ruski vojaški vrh zahteval pojasnila o tem, kaj je Mattis hotel povedati, od ameriških kolegov na pogovorih v ­Bakuju.

Medtem je Mattis severnoatlantskim vojaškim partnerjem kar sam razložil, kako si predstavlja odnose z Rusijo, katere »agresivna dejanja« so po njegovem še vedno ena največjih groženj ZDA in Natu. »Mi smo pripravljeni politično sodelovati z Rusijo. Razmere pa zdaj niso takšne, da bi z njo sodelovali tudi na vojaškem področju. Najprej bo morala Rusija dokazati, da ji lahko zaupamo in da se bo držala obljub, ki jih je dala Natu,« je povedal.

Putin obtožil Nato omejevanja Rusije

A tudi v Moskvi ne vidijo možnosti za resno sodelovanje s severno­atlantskim zavezništvom. »Dokler bo Nato zagovarjal stališča varšavskega vrha, za nas ne more biti potencialni partner,« je povedal ruski predstavnik v Natu Aleksander Gruško. Julija lani se je Nato v poljski prestolnici odločil za sveženj ukrepov na svojih vzhodnih mejah, da bi zaščitil članice pred »rusko grožnjo«. Tudi zadnje srečanje Nata, na katerem so se članice odločile za »povečanje obrambne navzočnosti v Črnem morju«, je po Gruškovih besedah nov korak k zviševanju napetosti v regijah, ki so življenjskega pomena za ­njegovo državo.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v četrtek pozval k obnovitvi sodelovanja med ruskimi in ameriškimi oziroma natovskimi obveščevalnimi službami, ker je to v skupno korist, hkrati pa na javno predvajanem sestanku z vodstvom FSB obtožil Nato, da si je za uradno nalogo zadal »omejiti« Rusijo. Da bi Nato to dosegel, se po Putinovih besedah »ne le širi tako kot prej, ampak tudi pospešuje nameščanje konvencionalnega in strateškega orožja prek meja svojih članic«. Ruski voditelj je obtožil severnoatlantsko zavezništvo, da »nas neprestano provocira, da bi nas zapletel v spopad«, hkrati pa se vrstijo »poskusi vmešavanja v naše notranje zadeve in destabiliziranja družbenih in političnih razmer v Rusiji«.