Multikulturalizem v Rusiji: Unikatna civilizacija med Vzhodom in Zahodom

V Ruski federaciji živi 193 nacionalnosti, status tradicionalnih veroizpovedi pa uživajo Ruska pravoslavna cerkev, islam, budizem in judaizem. Ruski pravoslavni cerkvi pripada kar 70 odstotkov vernikov in je ideološko v tolikšnem konsenzu z državo, da je ločitev med njima tako rekoč zabrisana.

Po drugi strani rusko vodstvo že dolgo kultivira podobo multietnične in multireligiozne države, za kar jim pride prav zlasti islamska vera, ki ji pripada 15 odstotkov državljanov, s čimer je druga najštevilnejša veroizpoved.

V Rusiji živi 20 milijonov muslimanov, kar je največ v Evropi. Nič posebnega torej ni, da so v Moskvi konec septembra odprli največjo mošejo v Evropi, ki lahko sprejme deset tisoč vernikov, njeni minareti pa se vzpenjajo kar 79 metrov pod nebo. Gradnja je stala 170 milijonov dolarjev, ki so jih prispevali zasebni donatorji iz Kazahstana in Turčije, kjer so izdelali tudi večino prekrasnih detajlov: od marmornatega ornamenta do mihraba ter razkošnega lestenca. Turško-ruski odnosi so takrat naravnost cveteli in na odprtju sta bila slavnostna govornika zdaj največja sovražnika, ruski in turški predsednik Vladimir Putin in Recep Tayyip Erdoğan.

»Na Bližnjem vzhodu teroristi tako imenovane Islamske države diskreditirajo veliko svetovno religijo. Islam diskreditirajo, ko barbarsko ubijajo ljudi in uničujejo svetovno kulturno dediščino. Njihova ideologija temelji na lažeh in odkriti perverziji islama,« je Putin ruske islamske verske voditelje takrat pozval, naj ostro obsodijo vsakršen ekstremizem. Že vse od časov carske Rusije pa vse do Sovjetske zveze je rusko vodstvo kultiviralo avtohtono obliko islama in zavračalo uvoz praks, kakršna je, denimo, nošenje hidžaba, češ da je to tujek. V tem pogledu je izjema zlasti Čečenija pod vodstvom Ramzana Kadirova, kjer se prakticira celo poligamija. »Protisloven odnos med državo in širšo rusko muslimansko skupnostjo je najbolj očiten v Putinovi politiki do Severnega Kavkaza. Strahovito vojno so nasledile državne subvencije, s katerimi so omogočili popoln preporod čečenske prestolnice Grozni,« je Ana Aleksejeva z univerze v Oxfordu kritična v članku Ruska politika multikulturalizma.

Proti zahodnemu liberalizmu

Po njenem mnenju je Putin islamsko vero v Rusiji povzdignil ob bok Ruski pravoslavni cerkvi, saj želi tako kultivirati podobo multietnične in multireligiozne države in tako pozicionirati Rusijo kot »unikatno civilizacijo, ki leži na stičišču med Azijo in Evropo in je sposobna povezovati Vzhod in Zahod, od katerega se sicer razlikuje po morali in vrednotah«. Ruska oblast zavrača zahodni liberalizem in sekularizem, saj po njenem ustvarja »lažni multikulturalizem, ne dela pa v prid ohranjanju bogate koncentracije narodov in jezikov, česar je v Rusiji več kot celo v Združenih državah Amerike, ki so dežele imigrantov«. V zavračanju liberalnih vrednot ruska država ni v konsenzu samo z Rusko pravoslavno cerkvijo, pač pa tudi z islamskimi verskimi voditelji, ki, denimo, soglasno zavračajo pravico istospolnih parov do poroke, v čemer jim pritrjuje kar 80 odstotkov Rusov, je pokazala majska javnomnenjska raziskava neodvisnega centra Levada.

»Putinova podpora etnični in religiozni različnosti je del tako njegove notranje kot zunanjepolitične agende. Rusija že od leta 1990 razvija svojo vlogo posrednice med muslimanskim svetom in Zahodom. Zavrnila je ameriško intervencijo v Iraku, že od vsega začetka pa podpira tudi sirsko vlado,« je opozorila Aleksejeva.

Med tretjim Rimom in Bizancem

Številni strokovnjaki ne dvomijo, da je prav Ruska pravoslavna cerkev veliko pripomogla k Putinovi odločitvi, da aktivno poseže v sirski konflikt, saj tega ne razume samo kot »vojno proti terorizmu«, ampak tudi kot zaščito bližnjevzhodnih oziroma sirskih kristjanov, kar razumejo kot svojo zgodovinsko dolžnost. »Ruski carji in cerkev so več stoletij ohranjali tesne stike z bližnjevzhodnimi katoliki. Zavezali so se celo, da jih bodo podpirali. To je del naše zgodovinske zavesti. Dandanes nad usodo kristjanov v Siriji ni zaskrbljena samo cerkev, ampak celotna ruska družba,« pojasnjuje Josif Diskin, predsednik medreligiozne komisije pri ruski javni zbornici.

Krščanstvo je v Rusijo prišlo prek Bizanca, vzhodne polovice starega rimskega cesarstva, ki je preživelo, dokler ga pred skoraj 600 leti niso preplavili Turki. Ruska pravoslavna cerkev je pod svoj plašč prevzela vzhodno krščanstvo in Moskvo razglasila za »tretji Rim« s posebno dolžnostjo ščititi vernike na Bližnjem vzhodu, ki zdaj živijo pod muslimansko oblastjo.