Tiskane izdaje
Prihodnji petek se bosta v Havani srečala vrhovna poglavarja katoliške in pravoslavne cerkve, papež Frančišek in moskovski patriarh Kiril. To bo po skoraj tisoč letih prvo srečanje med vrhovoma vzhodnega in zahodnega krščanstva, ki ju zdaj zbližuje tudi ogroženost kristjanov na Jutrovem in drugod. Prav gotovo pa je bilo na prvem mestu dejstvo, da je v Rimu prevzel vajeti papež Bergoglio, ki ekumenizem jemlje zares, svetovne razmere pa spremlja realistično.
Krščanstvo se je na rimskokatoliško in pravoslavno cerkev ločilo leta 1054. Skoraj tisoč let ni bilo niti enega srečanja na vrhu. Velikokrat so se pojavljale napovedi, tudi govorice, da se bo kdaj res zgodilo srečanje med papežem in moskovskim patriarhom, pa je še pred nedavnim veljalo za utopijo. Na ruski strani niso zaupali Rimu, češ da poskuša samo prevzeti oblast dui nad vzhodnim krščanstvom.
Patriarh Kiril. Foto: Maxim Shemetov/Reuters
Načelno so se na katoliški strani vrata začela odpirati šele po drugem vatikanskem koncilu pred pol stoletja, bolj konkretno pa so se poskusi začeli z Janezom Pavlom II. Poljak Wojtyla je poskušal vse, da bi se srečal s tedanjim patriarhom, hkrati pa je prav on tudi zapletel odnose. Najprej zato, ker je bil Poljak, potem še z ofenzivo širjenjem katolištva na rusko ozemlje. V mislih je imel prave pravcate rimskokatoliške škofije v Rusiji.
Uniatske cerkve, podložne Rimu, so pomenile nekakšne trojanske konje na ozemlju pravoslavne cerkve, niso pa zmogle spremeniti zemljevidov po vatikanskih željah. V vsem obdobju zadnjih poskusov prodora na prelomu tisočletja se je v vsej Rusiji v katoliško vero spreobrnilo samo 800 pravoslavnih vernikov.
Tako imenovana grška katoliška cerkev v Ukrajini je po zadnjih zapletih med Ukrajino in Rusijo ponovno zapletla odnose med Rimom in Moskvo. Zdaj pa, kot kaže, vendarle izgublja pomen, tudi papež Frančišek jo je nedavno ocenil za zgodovinsko preseženo.
Diplomatska ofenziva
Vsi poskusi zbliževanja zadnjih desetletij, kolikor so trajale priprave na zgodovinsko srečanje, so se tako ali drugače izjalovili. Prava diplomatska ofenziva se je na rimski strani začela šele s prihodom Argentinca Jorgeja Maria Bergoglia na vrh vatikanske države. Izjemna je bila menda tudi vloga njegovega državnega tajnika Pietra Parolina, ki je bil te dni na obisku v Sloveniji. Njune priprave za havansko srečanje so trajale najmanj dve leti, je povedal vatikanski glasnik Federico Lombardi. Bergoglio in Parolin veljata tudi za arhitekta sprave med Havano in Washingtonom.
Pomembno vlogo je pri zbliževanju rimskokatoliške in pravoslavne cerkve in pri pripravah za sestanek v Havani prav gotovo odigral tudi apostolski nuncij v Moskvi, slovenski diplomat, nadškof Ivan Jurkovič. Na Svetem sedežu velja za najboljšega poznavalca evropskega vzhoda, pred prihodom v Moskvo je bil nuncij v Belorusiji in Ukrajini.
Za zbližanje med kristjani se je na pravoslavni strani prizadeval zlasti istanbulski patriarh Bartolomej, ki se je srečeval tudi s papežem. Brez privolitve moskovskega patriarha seveda ni šlo, saj med 225 milijoni pravoslavnih vernikov dobri dve tretjini živita v Rusiji. Premik na vzhodu se je leta 2009 zgodil šele z izvolitvijo patriarha Kirila, ki je prej vodil zunanjo politiko moskovske patriarhije.
Papež Frančišek. Foto: Tiziana Fabi/AFP
Rimski papež in moskovski patriarh se bosta sestala prihodnji petek na letališču José Martí v Havani. Papeža bo tam najprej sprejel kubanski predsednik Raúl Castro, ki bo ruskega patriarha gostil že dan prej. Oba krščanska glavarja se bosta s pomočjo prevajalcev pogovarjala sama, spremljala ju bosta samo metropolit Hilarion in kardinal Koch. Po pogovorih, ki bodo predvidoma trajali dve uri, bodo objavili skupno izjavo, o vsebini katere doslej ni pricurljala nobena novica. Uradni glasniki so zgolj ocenili, da kljub srečanju med vzhodno in zahodno krščansko cerkvijo ostaja še veliko problemov in nedogovorjenih vprašanj.
V Rimu so papeževo pot na Kubo uradno šele danes vstavili v načrt potovanja v Mehiko, za pet ur so samo spremenili čas odhoda iz Rima. Potovanje patriarha Kirila v Havano je bilo domnevno načrtovano že prej, o tem priča uradno vabilo Raúla Castra moskovski pravoslavni cerkvi.
Po zbližanju s pravoslavnimi se na krščanski sceni napoveduje tudi otoplitev s protestanti. Papež Frančišek je pred dnevi napovedal, da bo 31. oktobra na Švedskem sodeloval na slovesnosti ob 500-letnici Lutrovih reform.
