Tiskane izdaje
Tri leta po sestrelitvi potniškega letala družbe Malaysia Airlines MH17 nad vzhodom Ukrajine in leto dni po zaključku mednarodne preiskave, ki je ugotovila, da je bila raketa, ki je zadela letalo, izstreljena z ozemlja pod nadzorom ukrajinskih proruskih separatistov, krivci za strmoglavljenje, v katerem je umrlo skoraj 300 ljudi, ostajajo na prostosti.
Odločitev nizozemskih, belgijskih, ukrajinskih, malezijskih in avstralskih oblasti, da se jim sodi v odsotnosti, bo tragediji dala vsaj simboličen epilog, če že ne more dejanskega. »Ljudem, ki so sestrelili MH17, se mora soditi. To je bistvo vsega,« je v odzivu na napoved začetka sodnih postopkov proti domnevnim storilcem dejal Evert van Zijtveld, predstavnik fundacije, ki zagovarja interese svojcev žrtev MH17. Kot je povedal v pogovoru za nizozemski časnik Algemeen Dagblad, je sojenje v odsotnosti vseeno boljša rešitev, kot da primer stoji pri miru.
Preiskavi strmoglavljenja, ki sta jih opravila nizozemski odbor za varnost v letalskem prometu in meddržavna preiskovalna ekipa (JIT), sta ugotovili, da je bilo letalo sestreljeno z raketo buk. Najbolj obremenjujoče za rusko stran so bile ugotovitve meddržavne preiskave, ki je med drugim potrdila, da je bila raketa izstreljena iz teritorija pod nadzorom proruskih separatistov, kamor je bila malo pred tem pripeljana z ozemlja Rusije. Moskva še vedno zavrača kakršno koli odgovornost za strmoglavljenje letala, ponudila je tudi alternativne razlage, v katerih krivdo pripisuje ukrajinski vojski.
Sojenje v imenu vseh
Nizozemska in ostale štiri države, ki so sodelovale v mednarodni preiskavi sestrelitve letala, ki je 17. junija 2014 izginilo z radarjev v neposredni bližini ukrajinsko-ruske meje, so se sprva zavzemale za vzpostavitev mednarodnega sodišča. Toda načrte so morale opustiti zaradi nasprotovanja Moskve, ki je leta 2015 z uporabo veta v varnostnem svetu OZN blokirala oblikovanje posebnega tribunala.
Ostanki motorja letala MH17. Foto: Alexander Khudoteply/AFP
Peterica držav se je odločila, da bo sojenje odgovornim za strmoglavljenje boeinga 777, ki je bil na poti iz Amsterdama v Kuala Lumpur in je na krovu imel 298 ljudi in članov posadke, potekalo na Nizozemskem. Nizozemska in ukrajinska vlada bosta jutri po poročanju nizozemskih medijev podpisali dogovor, ki bo omogočil, da bo sojenje potekalo v imenu vseh 298 žrtev, in ne le 196 nizozemskih državljanov, ki so bili na krovu letala. Poleg tega bo peterica držav, ki so sodelovale pri preiskavi, do konca leta podpisala tudi memorandum o razumevanju, s katerim bodo njihove vlade potrdile tako politično kot finančno podporo pregonu odgovornih za strmoglavljenje MH17.
Definiranje zločina
Nizozemski tožilci proti nikomur doslej še niso izdali obtožnice, to je verjetno tudi eden od vzrokov, zakaj je identiteta osumljencev še vedno neznana. Ena od težav, s katero so se morali tožilci in preiskovalci spopasti, se je nanašala na definiranje zločina, ki je bil storjen. Pravni strokovnjaki so načeloma enotni pri zagovarjanju teze, da je sestrelitev letala pomenila umor skoraj 300 nedolžnih civilistov. Toda ali je bil pri tem storjen tudi vojni zločin? Vse je odvisno od tega, kakšen motiv je stal za sestrelitvijo. So storilci vedeli, da ciljajo tuje potniško letalo ali pa so morda mislili, da gre za ukrajinsko vojaško letalo? Sojenje bo poskušalo dati odgovore na ta in vsa druga vprašanja.
Nizozemski premier Mark Rutte. Foto: Markus Schreiber/AP
Tožilstvo je lani sporočilo, da je identificiralo sto oseb, ki bi lahko posedovale informacije o strmoglavljanju MH17, a pojasnilo, da jih ne obravnava kot osumljence. Najbolj očitna težava preiskovalcev je, da do večine ljudi, ki bi utegnili kaj vedeti, nimajo dostopa. Nekateri verjamejo, da ne po naključju. Sklicujoč se na ukrajinske vire, avstralski in britanski mediji poročajo, da so ruske obveščevalne službe v zadnjih mesecih aretirale potencialne osumljence in priče, zato da bi preprečile njihovo morebitno sodelovanje v mednarodni preiskavi in sojenju.
Korak k iskanju resnice
V skladu z nizozemsko zakonodajo lahko država domnevne storilce obtoži umora oziroma uboja, pred sodišče pa jih lahko privede tudi zaradi zagrešitve vojnih zločinov proti nizozemskim državljanom. Nizozemski premier Mark Rutte in zunanji minister Bert Koenders sta potrdila, da se je preiskava zločina močno zanašala na mednarodno sodelovanje in da bo enako veljalo tudi za sojenje. Rutte je prepričan, da je napoved začetka sodnih postopkov proti odgovornim »naslednji korak na poti k iskanju resnice«. Koenders pa je opozoril predvsem na kompleksnost reševanja primera, ki ga je še dodatno otežilo širjenje dezinformacij z namenom diskreditiranja preiskave in njenih ugotovitev.
