Tiskane izdaje
New York - Kanadski volivci so izbrali novega predsednika vlade, 43-letnega Justina Trudeauja, sina slovitega dolgoletnega voditelja države Pierra Trudeauja. Levosredinska Liberalna stranka je pometla s političnimi nasprotniki na obeh polih, dobila udobno večino v parlamentu in po dobrih devetih letih končala vladavino konservativcev.
Odločna podpora volivcev, ki so liberalcem s skoraj 40 odstotki glasov namenili 184 sedežev v 338-članskem parlamentu, je nekoliko presenetila analitike, saj so javnomnenjske raziskave močno nihale in enkrat postavljale stranko na tretje, pa spet na prvo mesto. Poleg tega je mlajši Trudeau precej nepreizkušen politik, vanjo se je kot poslanec podal leta 2008, čeprav prihaja iz slovite politične družine. Njegov pokojni oče Pierre je pred 47 leti postal predsednik vlade in nato 16 let vladal državi, jo na jezo quebeških osamosvojiteljev poenotil in uvedel uradno dvojezičnost ter listino pravic in svoboščin.
Med kampanjo so nasprotniki slikali nekdanjega učitelja in aktivista kot bledo senco slovitega očeta, brez njegovih intelektualnih in voditeljskih sposobnosti. Toda politični uspeh mu je bil položen v zibelko, njegova rojenica naj bi bil ameriški predsednik Richard Nixon, ki naj bi med državniško večerjo v Ottawi dvignil čašo za štirimesečnega Justina z besedami, »rad bi nazdravil bodočemu premieru Kanade«. Nasprotniki so posmehljivo opisovali ne ravno bleščečo kariero mladega Trudeauja pred prihodom v politiko in pripisovali priljubljenost predvsem njegovim črnim kodrom in mladostnemu videzu.
Med njegovimi dosežki je tudi delni striptiz v dobrodelne namene pred štirimi leti, leto kasneje se je prav tako v dobrodelne namene v boksarskem ringu spopadel z nekdanjim konservativnim senatorjem Patrickom Brazeaujem in ga menda pošteno premikastil. Podoben politični nokavt je v ponedeljek zvečer doživel dosedanji konservativni premier Stephen Harper, ko so začeli prihajati rezultati volitev. Potrdili so ugotovitev zadnjih anket, da si okoli 70 odstotkov Kanadčanov želi spremembe.
Vprašanje burke
Volitve so postale nekakšen referendum o Harperju, ki je skoraj desetletje vodil državo in v nekdanjo utrdbo liberalizma uvajal konservativne vrednote, blizu predvsem prebivalcem bolj podeželskega zahoda države. Ob pešajočem gospodarstvu je desna vlada poskušala po zgledu iz ZDA preusmeriti pozornost na priseljensko politiko in na prikrit strah pred islamom, ki se tako kot v številnih družbah širi tudi v Kanadi. Toda kulturna vojna se je izkazala za napačno taktiko, ki pa ni pokopala le desnice, ampak tudi levico.
Ko je desnica sprožila iz trte izvito razpravo, ali lahko muslimanke pri prisegi ob sprejemu državljanstva nosijo burko, je dobila nekaj javnomnenjske podpore. Vodja levičarske Stranke novih demokratov (NDP) Tom Mulcair, ki je nekaj časa veljal za glavnega nasprotnika konservativcev, je hotel podporo stranke iz frankofonskega Quebeca razširiti še na progresivni del angleško govorečih Kanadčanov, ki ponavadi volijo liberalce, z nasprotovanjem desnici pa je igral na njihov multikulturalizem.
Harperju, ki je dolgo obvladoval kanadsko politiko s spretnimi zakulisnimi igricami, je deloma uspel tudi ta politični gambit, saj so levico zapustili njeni volivci v Quebecu (ki so levo usmerjeni samo pri gospodarskih vprašanjih). Toda v protiharperjevskem razpoloženju je to pomagalo k rasti liberalcev, zaton NDP - izgubila je kar 59 sedežev, konservativci so jih 67 - pa je podrl načrte desnice, da bo ob delitvi glasov na levi obdržala oblast. Tudi najvišja udeležba na zadnjih treh merjenjih politične moči (68,5-odstotna) kaže, da je dramatična končnica kampanje zbudila zanimanje prebivalcev.
Težka naloga
Spridil se je tudi namen desnice, da bo neizkušeni Trudeau v za kanadske razmere neobičajno dolgi 11-tedenski kampanji (običajno traja pet tednov) napravil dovolj napak, ki bodo pokopale liberalce. Kljub nekaj spodrsljajem je spretno prekrmaril preizkušnje, brez škode je prestal tudi zadnje dni pred ponedeljkom, ko sta po njem družno udrihala tako Harper na desni kot Mulcair na levi.
Zdaj ga čaka veliko bolj resna preizkušnja, vodenje države, prve napovedi pa govorijo o otoplitvi odnosov z ZDA, ki so bili v času konservativnega Harperja in demokratskega predsednika Baracka Obame precej hladni.Izboljšanje naj bi prišlo kljub temu, da je Trudeau napovedal umik kanadskih letal iz napadov ameriške koalicije na položaje Islamske države ter da podpira gradnjo naftovoda Keystone XL iz Kanade prek ZDA do Mehišlega zaliva, do katerega je Obama zelo zadržan.
Med predvolilnimi obljubami bodočega premiera v Ottawi so bolj odprta vrata beguncem iz Sirije (napovedal je sprejem 25.000 do januarja 2016), odločni ukrepi za omejevanje podnebnih sprememb, sprememba volilnega sistema, napovedal je celo legalizacijo marihuane. Predvsem pa bo končal konservativno politiko zategovanja pasu in zvišal davke podjetjem in premožnim. Dokazal je, da zna oživeti stranko, zdaj mora oživeti državo, ki se sooča s kobacanjem gospodarske rasti, kar bo precej težje.
