Tiskane izdaje
New York − O Združenih narodih se včasih zdi, da postajajo verska sekta z v kamen vklesanimi zapovedmi. A svetovna os birokracije se vendarle vrti, čeprav komaj opazno. Deset od dvanajstih kandidatov za generalnega sekretarja je v torek pisalo zgodovino na prvem televizijskem soočenju, med njimi je bil tudi Slovenec Danilo Türk.
Od organizacije, o kateri eden od kandidatov celo pravi, da komunicira v nerazumljivem jeziku administrativnih šifer, bi pričakovali moreči dve uri mnogih besed in malo vsebine. Toda tudi po zahvali voditeljev televizijske postaje Al Jazeera smo bili priča resnim vprašanjem in kratkim odgovorom, ki so bili ob zahtevni nalogi kandidatov, da se nikomur ne zamerijo, včasih presenetljivo odločni in jasni. Niso se izognili škandalom v vrstah Združenih narodov, prevladali pa sta dve temi, nuja po reformi okostenelega velikana ob Vzhodni reki in zastopanost žensk.
»Sem ženska, a to ni dovolj, sem tudi feministka, kar je zelo pomembno,« je dejala nekdanja hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić ter poudarila, da je v Združenih narodih »sedemdeset let prevladovala samo polovica izkušnje, kaj je življenje, čas je, da dobimo še drugo polovico«. Podobno je moldavska zunanja ministrica Natalia Gherman, ki je sodelovala v isti skupini (kandidati so nastopili v dveh skupinah po pet), dejala, da bi bil resnični dokaz za enakopravnost izvolitev ženske, saj morajo ZN dajati zgled.
Tihomorske sirote
To je bil odgovor na poudarjanje moških kandidatov, da bodo poskrbeli za njihovo enakopravno zastopanost v organizaciji. Zamisel o generalni sekretarki ima široko podporo med 193 članicami generalne skupščine. Podobno Rusija zagovarja nenapisano načelo kroženja regij, po katerem naj bi bila letos na vrsti vzhodna Evropa, s čimer se strinja osem kandidatov od dvanajstih, ki prihajajo s tega območja. Tudi Danilo Türk, po njegovih besedah je kroženje »instrument pravičnosti in je nujno«.
Toda Rusija (še) ne grozi z uporabo veta, kot je Kitajska, ko je zahtevala kandidata iz Azije. »Moja država za volilne namene Združenih narodov sodi v skupino, imenovano 'Zahodna Evropa in drugi'. Mi smo sirote drugi, Nova Zelandija je z območja Južnega Tihega ocena, ki prav tako še ni imelo generalnega sekretarja,« je nekdanja premierka Helen Clark, ki zdaj vodi razvojni program ZN, spretno odvrnila na vprašanje o času za vzhodno Evropo.
Clarkova velja za močno kandidatko, v torek pa je pustila precejšen vtis. Podobno kot kostariška diplomatka Christiana Figueres, ki se je tekmi pridružila šele prejšnji teden. Že v uvodu soočenja je izigrala svojega aduta, oživitev povsem zastalih pogajanj o segrevanju ozračja, ki so lani jeseni pripeljala do sklenitve podnebnega sporazuma v Parizu. Edina na odru je dvignila roko, ko so vprašali, kdo bi se opravičil Haitiju za izbruh kolere, ki so jo na otok zanesli pripadniki modrih čelad, epidemija pa je povzročila smrt že približno 9000 ljudi.
Spletke
Za Figueresovo stoji dobro organizirana skupina podpornikov, ki menijo, da je boj proti podnebnim spremembam ključna naloga Svetovne organizacije. Kljub odprtosti natečaja se pravi boj dogaja v zakulisju. Tako Bolgarka Irina Bokova kot Vzhodnoevropejka in dolgoletna direktorica Unesca uradno sodi med favoritinje, toda ves čas se vztrajno širijo govorice, da naj bi v tekmo vstopila tudi njena rojakinja Kristalina Georgieva, podpredsednica evropske komisije.
Georgievo naj bi spodbujal nekdanji predsednik komisije Jose Manuel Barroso, njegov pravi namen pa naj bi bil zasejati dvome o domači podpori Bokove in tako širiti prostor za svojega portugalskega rojaka Antónia Guterresa, nekdanjega visokega predstavnika ZN za begunce. Po tihem dogovoru naj bi imele prednost izkušnje pri vodenju mednarodnih organizacij, po besedah Richarda Gowana iz skupine European Council on Foreign Relations pa Guterres velja za nekoga, ki bi lahko pognal zaspano birokracijo.
Na (svoje) poznavanje ustroja svetovne administracije stavi tudi Türk, ki je v torek dejal, da »potrebujemo izkušnje, predanost in vizijo«. Opaznejši trenutek drugače ne ravno izstopajočega nastopa je bil poudarek, da gre »za organizacijo ljudi, v sekretariatu imamo krasne posameznike in moramo biti ponosni, da smo jih izbrali«. To je po njegovih besedah kapital za izboljšavo delovanja ZN. Drugačen pristop je ubral nekdanji srbski zunanji minister Vuk Jeremić, ki je ponavljal, da je čas za spremembe, »če želite vedno iste obraze, nisem kandidat za vas«.
Prvo sito
Navidezna odprtost postopka je le ličilo za staro rutino, po kateri generalna skupščina potrdi izbiro petih stalnih članic varnostnega sveta. Za zdaj vemo, da Velika Britanija dvomi o nepristranskosti argentinske zunanje ministrice Susane Malcorra do vprašanja Falklandskih otokov. ZDA so sumničave do Bokove in njene podpore palestinskemu članstvu v Unescu, podpira jo Rusija, saj se je šolala v Moskvi in tekoče govori rusko. Novi generalni sekretar bo tako spet kompromis v mešetarjenju Moskve in Washingtona in po napovedih spet nekdo, ki ne slovi kot močna osebnost.
Prvi preizkus bo že prihodnji teden, ko bo varnostni svet opravil prvo neformalno glasovanje o kandidatih. Rezultati ne bodo javni, države s kandidati pa bodo obveščene, kako se je odrezal. To bo predvsem sito za neuspešne, saj bodo morebitne glasovnice proti pomenile slovo za del sedanje dvanajsterice.
