Tiskane izdaje
Peking – Otoki v Južnokitajskem morju, ki imajo dve imeni, vedno veljajo za morebitna krizna žarišča. To velja tudi za tistega, ki mu Kitajci pravijo Yongxing, Vietnamci pa Woody. Prav tu je namreč Kitajska namestila rakete zemlja-zrak in tako dodatno zaostrila odnose med Pekingom in Washingtonom.
Yongxing oziroma otok Woody je del arhipelaga Paracel ali Xisha, kakor mu pravijo Kitajci, oziroma Hoang Sa, kakor ga imenujejo Vietnamci. Tako eni kot drugi trdijo, da otočje, v katerem je okoli 130 koralnih otokov in čeri, pripada njim. Gre za ozemeljski spor iz preteklosti, zato si ga lasti tudi Republika Kitajska, kakor se uradno imenuje Tajvan, saj se je njena vojska tam izkrcala že leta 1946 in nadzorovala otok Woody, največji v skupini otokov, vse do leta 1950. LR Kitajska je celotni arhipelag začela nadzorovati pet let pozneje.
Potem ko je televizijska hiša Fox v torek prva objavila, da satelitski posnetki prikazujejo dve od skupno osmih izstrelitvenih ramp na Woodyju, je navzočnost kitajskih raket v sredo potrdilo tudi tajvansko obrambno ministrstvo. Uslužbenci Pentagona so prav tako opazili »očitno namestitev« raket, o katerih predvidevajo, da pripadajo sistemu za obrambo pred zračnimi napadi tipa HQ-9 z dometom do 200 kilometrov.
Pravica do samozaščite
Kitajska ni potrdila namestitve raket, vendar je ni niti zanikala. Zunanji minister Wang Yi je poudaril, da je to novica »nekaterih zahodnih medijev«, ki bi lahko opravljali pametnejše delo in se posvetili svetilnikom, ki jih je Kitajska zgradila na teh otokih, da bi izboljšala varnost plovbe. »Glede omejenih in nujnih sredstev za samoobrambo,« je dodal, »lahko povem, da so skladna s pravico do samozaščite, ki Kitajski pripada po mednarodnem pravu, zato nikakor ne morejo biti sporna.«
Uradni Peking je tako ponovil, da ima otočje Paracel za svoje ozemlje, zato se o tem vprašanju ni pripravljen pogajati. Rakete na otoku Woody same po sebi ne pomenijo, da bo Kitajska nujno ovirala prosto plovbo v Južnokitajskem morju, po katerem letno pluje blago, vredno več kakor 5 tisoč milijard dolarjev, vendar je to jasno opozorilo, da bo pravila vedenja v tej regiji določal predvsem Peking.
Po objavi novice o kitajskih raketah se je oglasila tudi nova tajvanska predsednica Cai Ing Ven, ki je vse strani pozvala k zadržanemu vedenju in umirjanju napetosti. Cai Ing Ven bo svoj položaj formalno zasedla šele maja in očitno ne bi rada začela svojega mandata v izjemno negotovem vzdušju.
Kitajske rakete na Woodyju so logično nadaljevanje širitve navzočnosti azijske sile v Južnokitajskem morju, vendar so hkrati tudi simbolični odgovor na srečanje ameriškega predsednika Baracka Obame z voditelji držav članic združenja Asean (Združenja držav jugovzhodne Azije) v Kaliforniji, kjer je bilo eno od ključnih vprašanj, o katerih so se pogovarjali, tudi varnost v tem delu Azije.
