Na vrhu držav Aseana za mirno reševanje pomorskih sporov

Več članic Aseana skrbi kitajsko napihovanje mišic v Južnokitajskem morju.

Objavljeno
17. februar 2016 10.10
Ma. Ja., STA
Ma. Ja., STA

Los Angeles − Ameriški predsednik Barack Obama in deset voditeljev Združenja držav jugovzhodne Azije (Asean) so včeraj ob koncu dvodnevnega srečanja sprejeli deklaracijo v 17 točkah, ki med drugim poziva k mirnemu reševanju pomorskih sporov.

Prvi vrh Aseana v ZDA je v ponedeljek na ranču Sunnylands v Kaliforniji minil v znamenju razprav o gospodarskih vprašanjih, v torek pa so se posvetili varnosti, piše Slovenska tiskovna agencija.

Ameriški predsednik Obama je po koncu na novinarski konferenci povedal, da so se voditelji strinjali o potrebi po reševanju vseh sporov na miren način in po pravni poti. V skupni izjavi piše, da so zavezani mirnemu reševanju sporov, brez groženj s silo in v skladu s splošno priznanimi načeli mednarodnega prava ter Konvencije ZN o pomorskem mednarodnem pravu iz leta 1982.

S tem so voditelji Aseana Kitajski, ki sicer ni članica organizacije − ta je nastala kot protikomunistični blok držav jugovzhodne Azije −, poslali subtilno sporočilo. Več članic Aseana, in sicer Filipine, Brunej, Malezijo in Vietnam, namreč skrbi kitajsko napihovanje mišic v Južnokitajskem morju, kjer si Peking po navedbah STA prilašča območja, tudi z gradnjo umetnih otokov.

ZDA takšno ravnanje zavračajo ter z letali in ladjami ohranjajo svojo prisotnost na območju, kar v Pekingu pogosto označujejo za kršenje suverenosti voda, ki si jih prilašča Kitajska. Obama je sicer včeraj zagotovil, da bodo ZDA to počele še naprej, saj podpirajo Filipine, ki so v Haagu leta 2013 sprožili postopek arbitraže proti kitajskemu ravnanju. Kitajska arbitražo ignorira, Obama pa je poudaril, da je Kitajska članica Konvencije ZN o pomorskem mednarodnem pravu in bo morala upoštevati odločitev arbitražnega sodišča.

Na vrhu tudi o gospodarstvu

Sicer pa so se v izjavi voditelji med drugim zavezali tudi k odprtim ekonomijam, utrjevanju demokracije in človekovih pravic, piše STA. Sodelovali bodo v boju proti terorizmu in mednarodnemu kriminalu, boju proti podnebnim spremembam, na področju računalniške varnosti in trajnostnega razvoja. Ob tem pa bodo spoštovali suverenost drug drugega.