Na vzhodu skoraj nič novega

Nato in Rusija: dosežek so odprti kanali za komunikacijo, rusko razkazovanje mišic na manevrih pa vznemirja vzhodne članice.

pon, 17.07.2017, 10:00

Bruselj – Ne samo v EU, tudi v Severnoatlantskem zavezništvu bi se v odnosih z Rusijo radi rešili bremen krize in vsaj načeloma začeli z bolj pozitivnimi toni v medsebojnih odnosih. Ti so zaznamovani z očitki in nezaupanjem.

Tudi peto srečanje sveta Nato-Rusija konec preteklega tedna od aprila lani skladno s pričakovanji ni prineslo preboja. Bilo je še ena bolj ali manj redna izmenjava mnenj in informacij veleposlanikov članic zavezništva z ruskim veleposlanikom pri Natu Aleksandrom Gruškom. Generalni sekretar Severnoatlantskega zavezništva Jens Stoltenberg je po srečanju izrazil zadovoljstvo, da v času velikih napetosti kanali za komunikacije sploh ostajajo odprti. Glede Ukrajine, kjer je Rusija z aneksijo Krima in drugim ravnanjem sprožila veliko krizo v odnosih s celotnim Zahodom, imata obe strani v temeljih nasprotna stališča in premikov ni na obzorju.

Skrbi s tveganji incidentov

V zavezništvu imajo sicer skrbi s tveganji incidentov, denimo nad Baltikom, kjer se letala Natovih članic v zraku »srečujejo« z ruskimi. Stoltenberg je opozoril, da je po lanskih sestankih z rusko stranjo nevarnega ravnanja manj, a še vedno se pojavljajo izjeme s tveganji. Predvsem severovzhodno krilo zavezništva, baltske članice in Poljsko vznemirjajo velike vojaške vaje Zapad 2017, ki bodo septembra potekale v Rusiji in Belorusiji. Niti v najbolj vznemirjenih članicah v razkazovanju orožja v sosedstvu ne vidijo neposredne grožnje, a opozarjajo na nove varnostne okoliščine.

Nezaupanje v verodostojnost ruskih podatkov

Zadnja ruska vaja Zapad je bila izpeljana leta 2013, pred začetkom ukrajinske krize. V Natu pred novo vajo pričakujejo spoštovanje veljavnih pravil o preglednosti, inšpekcijah in opazovanju vaj v skladu z dunajskim dokumentom (sporazum v okviru Ovseja o izmenjavi vojaških informacij). Tako morajo na vsako vajo, na kateri sodeluje več kot 13.000 vojakov ali 300 tankov, povabiti opazovalce iz članic Ovseja. V razpravi na svetu Nato-Rusija so se veliko ukvarjali s številom udeleženih vojakov, saj zaveznice nimajo veliko zaupanja v verodostojnost ruskih podatkov.

Stoltenberg je sicer ocenil, da je še prezgodaj za izrekanje ocen o Zapadu 2017, »a na podlagi prejšnjih izkušenj s prejšnjimi vajami imamo vse razloge za prepričanje, da bo sodelovalo veliko več vojakov, kot bodo uradno sporočene številke«. Tudi v diplomatskih krogih opozarjajo, da Rusija namerno sporoča prenizke številke ali na hitro organizira vaje, da bi se ognila njihovi večji preglednosti. Za zaveznice je seveda skrb zbujajoč sam scenarij, kontekst vaje, v kateri naj bi preigravali spopad z grožnjo na zahodu (Nato) in tudi navzočnost taktičnega jedrskega orožja.

Zanimanje za rusko-kitajsko pomorsko vajo v Baltiku

Klasičen argument Moskve je očitek Natu, da krepi vojaško navzočnost ob meji z Rusijo in sam povzroča tveganja. V zavezništvu govorijo, da so očitki povsem neutemeljeni, saj je v primerjavi z rusko številčnostjo nekaj tisoč zavezniških vojakov, ki so na vzhodu nameščeni v okviru odvračanja Rusije po ukrajinski krizi, skoraj zanemarljivih. V Natu s precejšnjim zanimanjem spremljajo še priprave na kitajsko-rusko pomorsko vajo Skupno morje v Baltiku, pred Kaliningradom in Sankt Peterburgom. Na tej vaji konec julija naj bi sodelovala ruska strateška podmornica.

Rusko ravnanje v kontekstu rastočega zavedanja ogroženosti resno spremljata Finska in Švedska. Obe imata sicer nevtralen status, a v letih po ruski aneksiji Krima, destabilizaciji vzhodne Ukrajine in izzivanja v Baltiku se tesneje povezujeta z Natom in sodelujeta na njegovih srečanjih. Švedska bo v enakem času, ko bo potekal Zapad, imela svojo veliko vajo Aurora, največjo v zadnjih dveh desetletjih, na kateri bo sodelovalo 19.000 njihovih vojakov in tudi enote iz sedmih članic Nata, tudi ZDA. Scenarij vaje je – napad na Švedsko.

Prijavi sovražni govor