Tiskane izdaje
14:42 Tudi ruski zunanji minister Sergej Lavrov je ocenil, da so na pogajanjih na Dunaju dosegli viden napredek. Izrazil je pričakovanje, da se bosta strani o vseh osnovnih vprašanjih dogovorili v treh do štirih mesecih.
14:40 Britanski zunanji minister Philip Hammond je sporočil, da so pogajanja med Teheranom in šesterico mednarodnih sil o iranskem jedrskem pogajanju podaljšali do konca junija, piše Reuters. Ocenil je, da so v zadnjem krogu pogajanj dosegli pomemben napredek, kljub temu pa se bodo pogajanja nadaljevala že decembra. Pričakuje, da bodo sporazum dosegli v treh mesecih. V času pogajanj bo Iran lahko vsak mesec dostopal do 700 milijonov dolarjev − približno 564 milijona evrov − zamrznjenih sredstev.
14:33 Diplomati so sporočili, da so iranska jedrska pogajanja podaljšali do konca junija prihodnje leto.
***
Nadaljevanje iranskih jedrskih pogajanj predvidoma decembra
Dunaj − V avstrijskem glavnem mestu se iztekajo še zadnje minute na pogajanjih med Iranom in šesterico mednarodnih sil za sklenitev končnega sporazuma o iranskem jedrskem programu. Rok za sklenitev dogovora se izteče opolnoči, trenutno pa vse bolj kaže, da bodo pogajanja preložili na december.
»Nekaj napredka je bilo že doseženega,« je po navedbah Reutersa dejal diplomat, ki sodeluje pri pogajanjih, a dodal, da se morajo o marsičem posvetovati s svojimi vladami. »Znova se bomo sestali še pred novim letom. Proces se nadaljuje,« je še povedal.
O podrobnostih odložitve pogajanj in njihovi prestavitvi na december se še pogajajo. Tako se še niso odločili, kjer se bodo pogajanja nadaljevala, a kot prizorišči se omenjata Dunaj in Oman. Kot je za tiskovno agencijo Reuters še dejal vir blizu pogajanj, Iran za zdaj ne bi smel pričakovati nove ublažitve sankcij.
Šesterica mednarodnih pogajalk, ZDA, Rusija, Kitajska, Velika Britanija, Francija in Nemčija, se z Iranom že od februarja pogajajo o stalnem dogovoru, ki bi nadomestil začasni sporazum o iranskem jedrskem programu, sklenjen novembra lani v Ženevi. Sporazum naj bi pomiril skrbi Zahoda, da Teheran pod pretvezo civilnih jedrskih dejavnosti razvija jedrsko orožje. Islamska republika ves tovrstne namige sicer že vseskozi zanika in vztraja, da je njen jedrski program povsem miroljubne narave.
Za najtrši oreh velja iranska pravica do bogatitve urana ter z njo povezane raziskave in razvoj centrifug. Teheran trdi, da mora svoje sposobnosti bogatitve urana, ki bo služil kot gorivo za načrtovane jedrske elektrarne, razširiti, medtem ko šesterica pogajalk vztraja, da mora Iran te dejavnosti nemudoma zmanjšati.
Eno najzahtevnejših in najbolj kontroverznih nerešenih vprašanj je tudi umik sankcij, ki so prizadele iranske zmožnosti pridobivanja in trgovanja z nafto, Bela hiša pa vztraja, da jih bo odločno izvajala še naprej.
