Tiskane izdaje
Ljubljana – Panamski dokumenti so bili v ZDA nagrajeni z eno najznamenitejših novinarskih nagrad na svetu − s Pulitzerjem. Prestižne nagrade so prejeli Daily news, ProPublica in Charleston Gazette-Mail.
Globalni preiskovalni novinarski projekt, v katerem je moči združilo skoraj 400 novinarjev in v katerem je sodelovalo tudi Delo, je prejel nagrado v kategoriji pojasnjevalno novinarstvo.
Z vodjo Delove skupine v projektu Panamski dokumenti Anuško Delić:
Koliko je Pulitzer tudi Delov?
Načelno je Pulitzerjeva nagrada toliko Delova, kolikor je od drugih medijskih partnerjev projekta Panamski dokumenti. Šlo je za sodelovanje enakovrednih partnerjev, za kar si s svojimi pravili sodelovanja prizadeva tudi ICIJ. Za vse je veljalo, da morajo svoje ugotovitve ves čas transparentno deliti z drugimi novinarji, da si morajo pomagati in da za vse veljajo isti roki, ne nazadnje smo bili prav tako vsi zavezani molčečnosti do 20. ure po našem času, 3. aprila 2016. Ta nagrada je torej kolektivna.
Je nagrada poplačala vložena čas in energijo?
Vloženi čas in energijo poplačajo učinki novinarskih zgodb, nagrada je potrditev. Dokazuje, da morajo novinarji pri zasledovanju tokov finančnega in drugega kriminala sodelovati, da neki stvari pridejo do dna. Preiskovalno novinarstvo samo po sebi pa tudi sodelovanje preiskovalnih novinarjev v različnih državah zahtevata čas, ki se nazadnje lahko izplača ali ne izplača le medijskim lastnikom, toda javnosti in družbi se vedno izplača. Zato ga je treba podpreti.
Ali je prihodnost žurnalizma podatkovno novinarstvo?
Prihodnost novinarstva – v bistvu že sedanjost – je sodelovanje, naj gre za preiskovalne zgodbe, begunsko tragedijo ali podatkovne baze. Vse se zliva čez nacionalne meje in tako se morajo »razliti« tudi novinarji. Čas prevlade novinarskih volkov samotarjev je nedvomno minil.
Kakšen potencial ima mednarodna mreža novinarjev, pripravlja še kakšno udarno zgodbo?
Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev združuje preiskovalne novinarje z vsega sveta, ki jih »aktivira« po potrebi, glede na to, s kakšnimi projekti se ukvarja in kakšne so »kadrovske« potrebe. To, ali se z njimi ukvarja ali ne, pa je vsakič znova skrito javnosti, dokler je pač treba.
Kje so nove zgodbe?
Želim pozvati potencialne žvižgače in vire, da smo tako na Delu kot v okviru ICIJ pripravljeni na »pobeg« liechtensteinskih, luksemburških in ciprskih dokumentov. Ti so še kako potrebni v Sloveniji in drugih državah regije, saj so navedene tri jurisdikcije v teh krajih še zelo priljubljene.
(S klikom na fotografijo dostopate do dosjeja Panama Papers)
V mednarodnem konzorciju raziskovalnih novinarjev (ICIJ) so raziskali 11,5 milijona dokumentov iz pridobljene in objavljene datoteke pravniškega podjetja Mossack Fonseca s sedežem v Panami, ki je bilo specializirano za ustanavljanje slamnatih podjetij. Konzorcij je objavil informacije o mednarodnih davčnih oazah, diktatorjih, politikih in drugih davčnih prevarantih, ki so skrivali denar v oazah.
Povezave med davčnimi oazami in vojno v Siriji
Skupini novinarjev je uspelo razkriti povezave med denarjem v davčnih oazah in državljansko vojno v Siriji; podrobnosti o ropanju afriških naravnih virov, sodelavcih ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki so poskrili dve milijardi dolarjev, in številne druge finančne transakcije. Konzorcij je objavil skupaj 4700 zgodb, na podlagi katerih je 79 držav sprožilo preiskave, odstopali so premieri in ministri, okoli 400 podjetij z borz pa je izgubilo skupaj 135 milijard dolarjev. Zgodba je prišla na dan aprila 2016.
Gregor Knafelc, v. d. odgovornega urednika Dela, je nagrado pospremil z besedami: »Najprodornejši novinarji nosijo v sebi poslanstvo, ki ga poklic nujno potrebuje, če želi prinašati dobre zgodbe, raziskovati in gledati pod prste javnim funkcionarjem. Poslanstvo novinarja je tudi odgovornost do javnosti, ki se kaže skozi prizmo poglobljenih in raziskovalnih zgodb. To je ekipa Delovih in mednarodnih novinarjev opravila z odliko. Takšni projekti in vsebine bodo imeli vedno prednost in prostor v naših edicijah. Na Delu smo ponosni na kolege in na Pulitzerja, ki je zdaj tudi naš, Delov.«
V imenitni družbi
Pulitzerjevo nagrado za poročanje v javnem interesu sta prejela časopis New York Daily News in neprofitni medij ProPublica za pisanje o policistih v New Yorku. Novinarji teh dveh medijev so raziskali več kot tisoč primerov in dokazali policijsko zlorabo zakona o deložacijah. Policija ga je uporabljala predvsem za deložacije revnih pripadnikov manjšin, obtoženih kaznivih dejanj, še preden so bili pravnomočno obsojeni.
Nagrado za nacionalno poročanje je dobil novinar Washington Posta David Fahrenthold za transparentno novinarstvo in spremljanje predsedniške kampanje Donalda Trumpa ob hkratnem izražanju dvomov o Trumpovih trditvah o lastnem velikodušnem financiranju dobrodelnih organizacij.
Novinar Charleston Gazette-Maila Eric Eyre je prejel nagrado za raziskovalno novinarstvo za poročanje o zlorabah analgetikov v revnih predelih Zahodne Virginije.
Nagrado za mednarodno poročanje je prejela redakcija New York Timesa za vrsto poročil o tem, kako si ruski predsednik Vladimir Putin prizadeva razširiti moč in vpliv Moskve po svetu.
