Najdražje iskanje pogrešanega letala ni uspelo

Izgubljeni boeing 777: Nadaljevanje iskanja je obveznost do vseh tistih, ki letijo, so prepričani člani družin pogrešanih potnikov.

Objavljeno
17. januar 2017 19.40
MALAYSIA-AVIATION-ACCIDENT-UKRAINE-RUSSIA-FILES
Zorana Baković
Zorana Baković
Podmorsko iskanje potniškega letala malezijske letalske družbe, ki je pred slabimi tremi leti izginilo med poletom iz Kuala Lumpurja proti Pekingu, se je v torek kljub nasprotovanju družin pogrešanih potnikov uradno končalo, in to brez uspeha.

Avstralija, Malezija in Kitajska so objavile skupno sporočilo o ustavitvi iskanja v Indijskem oceanu, v katerega je po vsej verjetnosti potonila skrivnost izgubljenega boeinga 777. Letalo z oznako MH-370 ni dalo nikakršnega znaka, da se na motorjih ali v pilotski kabini dogaja kaj nenavadnega. Osmega marca 2014 je preprosto izginilo z 12 člani posadke in 227 potniki, od katerih je bilo dve tretjini Kitajcev.

Omejeno iskanje trupel

Iskanje je najprej potekalo v oddaljenih vodah zahodno od Avstralije. Potem ko tam niso našli nobene sledi, so ga od oktobra 2014 nadaljevali v Indijskem oceanu. Avstralija, Kitajska in Malezija so na to območje skupaj poslale ladjo Equator, opremljeno z najsodobnejšimi napravami in posebno podmornico, s katero so prečesali 120.000 kvadratnih kilometrov v južnem delu oceana. Iskanje je stalo skoraj 160 milijonov dolarjev, vendar razen ostankov nekaj starih ladij niso z morskega dna dvignili ničesar, kar bi pomagalo pri preiskavi. Omenjene tri države so se že na začetku dogovorile, da bodo iskanje ostankov letala in trupel omejili na ta del podmorja pa tudi, da bodo vse akcije ustavili, potem ko bodo preiskali zadnji kvadratni meter vnaprej določenega območja.

»Ne smemo dovoliti, da komercialna letala kar tako izginejo brez sledu,« se je včeraj oglasilo združenje Voice370, ki pred javnostjo zastopa družine pogrešanih potnikov in članov posadke. Če ne bomo izvedeli, kaj se je zgodilo z letalom, je dejal K. S. Narendra, član združenja, bo toliko večja verjetnost, da se v prihodnosti ponovno zgodi kaj podobnega. Razširitev preiskave in iskanja česar koli, kar bi lahko pripomoglo k ugotavljanju vrstnega reda dogodkov, je »nujna obveznost do celotne javnosti, ki leti«, so poudarili člani združenja Voice370.

Funkcionarji, ki sodelujejo v iskanju, so prav tako predlagali, naj se ekipe iskalcev pomaknejo na novih 25.000 kvadratnih kilometrov severno od območja, ki so ga že prečesali. Vendar so vse tri države ta predlog zavrnile, saj so prepričane, da so že do zdaj izkoristili vse tehnološke možnosti odkrivanja sledi. Najdražje in najzahtevnejše iskanje, ki je kdaj potekalo za pogrešanim letalom, se je tako končalo, vsaj kar zadeva vlade treh držav. Zdaj ostaja le še možnost, da se pojavi zasebni donator, ki bi ponudil denar za nadaljevanje iskanja, ali da Malezija sama sproži nov ciklus preiskovanja podmorja. Za zdaj ni z nobene strani nikakršnega glasu. MH370 ostaja tako ena največjih skrivnosti civilnega letalstva.

Usoda letala večna skrivnost

Odkar je julija 2015 ocean na obalo otoka Reunion, ki leži približno 700 kilometrov vzhodno od Madagaskarja, naplavil del desnega krila, o katerem so največji svetovni strokovnjaki ugotovili, da je v resnici pripadalo pogrešanemu boeingu, ni nikakršnega dvoma, da je letalo strmoglavilo. S seznama teorij zarot, ki so se namnožile vsakič, ko se je posamična faza iskanja neuspešno končala, so tako črtali vsaj tisto s trditvijo, da so bili potniki ugrabljeni in da so zdaj skriti v enem od ameriških vojaških oporišč. Od takrat so na obalah Indijskega oceana našli še več kot dvajset različnih predmetov. In čeprav je bilo s tem potrjeno prepričanje, da je letalo nekje na dnu morja, za zdaj niso našli ne glavnega dela trupa letala ne črne skrinjice, ki bi utegnila vsebovati razrešitev te skrivnosti.

Za člane družine Zaharija Ahmada Šaha, kapetana pogrešanega letala, pomeni ustavitev iskanja dvojno bolečino. Ne le da se morajo sprijazniti z dejstvom, da ne bodo nikoli izvedeli, kje počivajo njegovi posmrtni ostanki, temveč tudi ne bodo mogli javnosti nikoli dokazati, da je bil 53-letni pilot junak, ne pa zločinec.

Vse odkar je malezijska vlada sporočila, da je bilo letalo namenoma preusmerjeno z redne proge, so se začele širiti teorije o tem, da je bil pilot džihadist ali vsaj v depresiji in s samomorilskim nagonom. Ahmad Šah je bil član opozicijske stranke, katere predsednik je Anvar Ibrahim, tako da je začel del malezijske javnosti špekulirati o tem, da je bilo strmoglavljenje letala v resnici protest zaradi aretacije Anvarja, ki se je zgodila le nekaj dni pred izginotjem letala MH370. Celo preiskava se je v določeni fazi osredotočila na to možnost.

Čeprav niso našli nobenega očitnega znamenja, ki bi kazalo, da je letalo namerno strmoglavilo, je pilotova sestra Sakinab Šah že lani trdila, da je odnos do njenega brata v slogu »kriv je, dokler se ne dokaže, da je nedolžen«. Zato je zanjo še toliko bolj boleča ustavitev iskanja.

Ena prvih teorij v zvezi z izginotjem MH370 je bila, da je letalo ugrabila Severna Koreja. Ta trditev je bila še zlasti aktualna po tem, ko so južnokorejski viri potrdili, da je tri dni pred izginotjem boeinga Severna Koreja skorajda ugrabila kitajsko letalo z 220 potniki, ki je poletelo po sledi severnokorejskega izstrelka, in to sedem minut po njegovi izstrelitvi. Zdaj se bodo najbrž pojavljale nove teorije. In prav zaradi tega so člani družin pogrešanih potnikov pa tudi nekateri strokovnjaki za civilno letalstvo prepričani, da se iskanje mora nadaljevati. Za zdaj nič ne kaže, da se bo to zgodilo. Usoda letala MH370 bo po vsej verjetnosti ostala večna skrivnost.