Tiskane izdaje
Skupni imenovalec vseh množičnih praznovanj našega časa so postali pripadniki posebnih policijskih enot. Opremljeni z vsem, kar bi utegnili potrebovati v primeru terorističnega napada, nasilnih neredov ali navadnega izzivanja, so vidni del karnevalov, koncertov in tudi ognjemeta, s katerim so v Hongkongu v torek proslavili začetek lunarnega novega leta.
Prisotnost policije so okrepili, potem ko so na odprti tržnici v Mong Koku v ponedeljek zvečer izbruhnili neredi, v katerih je bilo ranjenih več deset ljudi, 54 so jih aretirali, policisti pa so v opozorilo streljali s pravimi naboji. Tradicionalno novo leto se je v Hongkongu začelo točno tako, kot so napovedovali tukajšnji mojstri feng šuja (starodavne veščine tolmačenja sil vetra in vode). V viharju in disharmoniji ter številnimi nepričakovanimi spori – točno tako, kot so opozorili mojstri.
A spopad na nočni tržnici v Mong Koku ne bi smel biti nepričakovan. Mong Kok je četrt na kopenski strani Hongkonga, ki slovi po svojih ozkih uličicah, natrpanih z majhnimi prodajalnami in restavracijami, ki so ohranile vzdušje kitajske tradicije, pomešane z območnim podjetništvom. Pred vsakim novim letom se na ulicah pojavijo stojnice, na katerih trgovci prodajajo ribje cmoke, sipine ražnjiče in druge območne specialitete, ki dišijo po nostalgiji za minulimi časi.
Trgovci v Mong Koku v teh dneh v glavnem ne prijavljajo teh svojih poslov in ne plačujejo davkov, območne oblasti pa to že od nekdaj dopuščajo. Na improviziranih stojnicah svoje izdelke v glavnem prodajajo kmetje iz hongkonškega zaledja, največji kitajski praznik pa je zadnje priložnost, da jim v žep kapne nekaj dodatnega zaslužka. Tako naj bi se novo leto za vse začelo srečno.
Čiščenje Mong Koka se je začelo jeseni leta 2014. Hongkonška vlada je posumila, da je bilo med obiskovalci tržnice tudi večje število pripadnikov tako imenovane »revolucije dežnikov«, ki je zaznamovala velik del omenjenega leta. Ko je oblast poskušala vzpostaviti red s preverjanjem trgovskih dovoljenj in higienskih certifikatov, je prišlo do pretepa. Na dve skupini so se razdelili celo prodajalci: medtem ko so eni podprli prodemokratične demonstrante, so drugi aktiviste naganjali z obtožbami, da jim zaradi njih propadajo posli.
V ponedeljek se je v Mong Koku pravzaprav nadaljevala zgodba, ki se je začela leta 2014. Zaradi neuspeha »revolucije dežnikov« so hudo razočarani vsi Hongkonžani, ki so prepričani, da je bilo izneverjeno temeljno načelo »ene države – dveh sistemov«, še toliko bolj odločno pa so se odzvali mladi, tisti, ki so bili rojeni v devetdesetih letih in ki so odraščali v času, ko je potekalo prehajanje nekdanje britanske kolonije pod oblast Pekinga.
V teh mladih ljudeh se niso razvila protikolonialna čustva, kakršna so morda gojili starejši prebivalci tega mesta, ki so na lastni koži okusili tudi grenko plat britanske vladavine. Pred odhodom Britancev je imel Hongkong višjo življenjsko raven od same Velike Britanije, trdno zastavljeno meritokracijo in strogo zakonodajo, mladim, ki so se duhovno razvijali še v preostalem vzdušju svobode govora in sestajanja, pa se je zdela popolna demokracija logično nadaljevanje dogajanja. Ko so bile izneverjene obljube o svobodnih volitvah, je za to generacijo Hongkonžanov postala edina kolonizatorka LR Kitajska. Bolj ko je oblast v Pekingu od njih zahtevala, naj postanejo domoljubi, bolj so se identificirali kot proti-Kitajci.
Tako so se v Mong Koku v ponedeljek pripadniki posebnih enot spopadli s »pripadniki lokalizma«. Pod tem nazivom je zbranih nekaj skupin, ki so bile ustanovljene lansko jesen. Med njimi so »Hong Kong Indigenous« (Hongkonški domorodci), »Državljanska strast« in »Hrabri«, ki svojo politično filozofijo širijo po družbenem omrežju, sami sebe pa razglašajo za »skupino neimenovanih državljanov v prvih vrstah protestov«.
»Narod Hongkonga je bil izdan in odvzeta mu je bila prava demokracija,« je rečeno v enem od pamfletov »Domorodcev«. »Ker so stare metode odpora proti vladajočim propadle, nimamo druge izbire, kot da vstanemo in se prebijemo skozi postavljene ovire.«
Do katere mere so se pripravljeni prebijati skozi ovire, se je pokazalo v Mong Koku. Takoj so ko pokušali inšpektorji preveriti, kdo od prodajalcev ima dovoljenje, so šli »pripadniki lokalizma« v napad. Na pripadnike posebnih enot so metali steklenice in kamne, plastične ograde, ki so bile postavljene vzdolž ulic, in lesene zaboje, v katerih so imeli trgovci spravljeno blago. Napadali so tudi novinarje. Na koncu je bilo ranjenih 80 policistov in štirje novinarji.
Iz gruče je bilo slišati vzklike »ustanovimo hongkonško državo«, eden od pripadnikov posebnih enot pa se je menda znašel v smrtni nevarnosti, tako da je bil prisiljen s pištolo streljati v zrak. Zdaj poteka preiskava o tem, ali je s tem presegel svoja pooblastila, ker pa so nerede uvrstili v kategorijo »upora«, bodo ne glede na ukrepe, po katerih so posegli pripadniki varnostnih služb, po vsej verjetnosti ti oproščeni vseh obtožb.
Predsednik območne vlade C. Y. Leung se je v torek oglasil prek medijev in napovedal, da novoletnega ognjemeta ne bodo odpovedali. Bodo pa okrepili prisotnost policije. Vse je pozval, naj obsodijo nasilje, načelnik varnostne službe pa je odkrito posumil, da se v ozadju »upora« skriva »organizirani kriminal«.
Kitajski mediji so v svoji poročilih o neredih izpostavili »pripadnike lokalizma« in njihovo vlogo. Niso omenili tega, da ima najmlajši med tistimi, ki so jih aretirali, komaj 17 let. Na Kitajskem se nihče ne ukvarja z izgubljeno identiteto Hongkonga. Po novoletnem »uporu« jo bodo še huje zatirali. Kakšne bodo posledice tega, je za vodstvo v Pekingu trenutno manj pomembno. Nihče ne razmišlja o tem, kako bo Kitajski, obdani s Xinjiangom, Tibetom, Tajvanom in Hongkongom, ki se nimajo za del matične države. In katerih aktivisti postajajo vse bolj radikalni v boju za avtonomijo in lastno dušo.
