Najprej proračun, nato priseljenci

New York – Amer Adi je pred dnevi v Amanu v Jordaniji objel mater, ki je ni videl že 20 let, in številne sorodnike, ki so ga pričakali na letališču. Namesto veselega je pred njimi stal skrušen moški.

Za sabo je pustil 39 let življenja v ZDA, ženo in štiri hčere, vse so ameriške državljanke, več podjetij v Ohiu, po 20 letih boja za ureditev svojega položaja ga je sedanja vlada izgnala iz države. Ob strani mu je stala celotna skupnost mesta Youngstown. Demokratski zvezni poslanec Tim Ryan si je leta zaman prizadeval, da bi »steber lokalne skupnosti«, kot je imenoval Adija, lahko ostal v državi.

Syed Ahmed Jamal se je konec januarja pripravljal, da bo odpeljal hčer v šolo, ko so se na dvorišče pred njegovo hišo v Kansasu pripeljali agenti ameriške agencije za priseljevanje in carinsko izvršbo (Ice) ter ga aretirali. V državi je že 30 let, ima 7, 12 in 14 let stare otroke, vsi so ameriški državljani, njegov edini prekršek je nekaj že zdavnaj poravnanih kazni za preseženo hitrost. V času aretacije je bil del programa, ki ga je uvedel prejšnji predsednik Barack Obama, po katerem so lahko dolgoletni priseljenci brez ustreznih dokumentov pod nadzorom Ice ostali v državi.

Val aretacij

Jorge Garcia je sredi januarja na letališču v Detroitu povešenih ramen stal v objemu žene, hčere in sina, ki so se objokani, zmedeni in obupani poslavljali od moža in očeta. Po 29 letih življenja v Michiganu so mu agenti Ice v novem režimu Donalda Trumpa ukazali, naj odide v Mehiko, državo, ki je ne pozna. Garcia sodi med »sanjače«, otroke, ki so jih v ZDA pripeljali starši, takrat je imel 10 let. Toda ker je že prestar, ni prišel v skupino nekaj manj kot 800.000 Američanov, ki jih je zaščitil prejšnji predsednik Barack Obama. Kljub temu je lahko ostal v državi, saj je Obamova vlada zadržala naloge za izgon tistih, ki nimajo kriminalne preteklosti, so že leta v državi in so globoko povezani z lokalno skupnostjo. Dokler ni prišel Trump.

Zadnje leto so agenti Ice po podatkih organizacije Human Rights Watch priprli na desettisoče ljudi, namestnik direktorja Ice Thomas Homan pa je zažugal, da naj se nedokumentirani priseljenci bojijo novih oblasti. Čeprav so v Obamovem času izgnali več ljudi, kot jih zdaj izganjajo pod Trumpom, so pod prvim dali prednost kriminalcem, zdaj pa pošiljajo iz države vse, ki so jim v preteklosti izdali nalog za izgon, a ga nato niso izvršili, saj so to bili ljudje z družinami, ki so se v zameno za to redno javljali v urade Ice. Republikanci so vedno trdo ravnali z nedokumentiranimi priseljenci, Trump pa je izpustil strupeno ozračje iz steklenice in ni samo zaostril politike, pač pa jeseni ukinil tudi zaščito za »sanjače«, ki jo je uvedel Obama.

Malo optimistov

Priseljenci so v ZDA vzrok za razkol med Trumpovimi republikanci in demokrati. Ti so prejšnji mesec za tri dni ustavili delo zveznih agencij, ker so zahtevali, naj v zameno za začasni vladni proračun kongres z zakonom zaščiti »sanjače«. Danes ponoči so kongresniki sprejeli vladni proračun, s katerim so za prihodnji dve leti uredili vladno financiranje. Proračunski dogovor se je ognil vprašanju priseljevanja, kar je ujezilo precej demokratov v spodnjem domu, saj naj bi tako izgubili vzvod za pritisk na desnico pri pogajanjih o priseljevanju. Prva poslanka demokratov Nancy Pelosi je v sredo v več kot osem ur dolgem govoru opozarjala kolege na žgočo rano.

Prihodnji teden naj bi se začela razprava o novi politiki priseljevanja, Trump je v zameno za zid na južni meji ponudil zaščito za 1,8 milijona »sanjačev«, tako tistih, ki jih je zaščitil Obama, kot tistih, ki niso zaprosili za zaščito. Hkrati je zahteval nove omejitve za dovoljeno priseljevanje. Obsedenost z zapiranjem dotoka priseljencev v državo, kjer ob nižanju nezaposlenosti vse bolj primanjkuje delovne sile, ni logična, podobno velja za izganjanje 11 milijonov nedokumentiranih priseljencev, ki so del gospodarske hrbtenice države. Toda le malo optimistov pričakuje dogovor, po 5. marcu pa bo Trumpova Ice lahko začela izganjati tudi »sanjače«.