Naravne nesreče sprožajo vojne in eksoduse

Rast naravnih nesreč se bo ustavila šele leta 2060, a le z izpolnitvijo pariškega sporazuma.

pon, 19.06.2017, 12:00

Ljubljana – Sistemi za zgodnje opozarjanje na okoljske nevarnosti so ključnega pomena za zmanjševanje škode ob naravnih nesrečah, ki se bodo zgoščevale še vsaj do leta 2060, pravi generalni sekretar Svetovne meteorološke organizacije Petteri Taalas. Za male države je nujno sodelovanje.

Svetovna meteorološka organizacija (WMO) je s pomočjo agencije za okolje (Arso) v Ljubljani organizirala konferenco ob koncu prve faze projekta Sistem za svetovanje pri zgodnjem opozarjanju na okoljske nevarnosti v jugovzhodni Evropi (SEE-MHEWS). Ta je namenjena pripravi izvedbenega načrta za vzpostavitev skupnega svetovalnega sistema za opozarjanje za ta del Evrope.

Poskušate pripraviti sistem za zgodnje opozarjanje na nevarnosti. Slovenija že ima prvi regionalni sistem za porečje Save, s stalnim nadzorom in prenosom podatkov v vse države. Ste se pogovarjali tudi o tem?

Število naravnih nesreč zaradi podnebnih sprememb raste, imamo pogostejše vročinske valove in suše, leta 2014 so bile zelo resne poplave v Srbiji, na Hrvaškem in v BiH, ko je umrlo 80 ljudi, tri milijone ljudi je bilo prizadetih, gospodarske škode pa je bilo za 3,3 milijarde evrov. Lani so bile poplave v Makedoniji, umrlo je 20 ljudi. Zaradi podnebnih sprememb se dviga morska gladina, morska voda pa postaja čedalje bolj kisla, ker se v njej raztaplja več ogljikovega dioksida. Spremembe na Arktiki spreminjajo vremenske vzorce na vsej severni polobli.

V prihodnjih 50 letih se bo to nadaljevalo. Če nam bo uspelo uveljaviti pariški sporazum in omejiti segrevanje na največ dve stopinji Celzija, se bo negativni trend ustavil leta 2060. Vsekakor se bo treba prilagoditi na podnebne spremembe. Zelo močan sistem je uveljavitev storitev zgodnjega opozarjanja, zato promoviramo regionalno sodelovanje in vaš sistem je zelo dober primer. Države, med katerimi so bile hude politične napetosti, še zdaj pa obstajajo trenja, so sposobne sodelovati na področju znanosti in tehnologije. Imamo države, ki imajo bolj napredne sisteme, kot so Slovenija, Hrvaška in Turčija, in države, ki so nekoliko zadaj. Zelo pomembni sta deljenje znanja med državami, zlasti za manjše, in povezovanje za boljše storitve. Pomembno je še, da države skupaj uredijo sistem za odpravljanje posledic nesreč, zato oblikujemo centre za več vrst tveganj, ki vključujejo meteorologe, seizmologe, geologe, ponekod še vulkanologe in oceanografe, vsi pa delajo pod istim dežnikom.

Gremo v smer, da se bolj ukvarjamo z učinki naravnih nesreč kot zgolj z napovedmi moči vetra, količine padavin in podobnega. To so pomembne informacije za reševalne službe in druge organizacije. Meteorološke službe bodo po novem napovedovale težave v preskrbi z elektriko ali težave z vodo v mestih, kar je tudi del posveta.

Za plačilo s kartico, Paypalom ali preko UPN (plačilni nalog), obiščite stran www.delo.si/digitalno in izberite paket po vaši meri. Imamo tudi takega z izdatnim popustom za naročnike na našo tiskano izdajo! Nato sledite navodilom za registracijo, v sklopu katere boste sklenili tudi digitalni naročniški paket.


Želite brati več?
Cenik
NAROČI
NAROČI
NAROČI
NAROČI
NAROČI
NAROČI
NAROČI
* Naročnina po preteku prvega meseca naročnine se obračuna po veljavnem ceniku Delo d.o.o.
Preberite posebne pogoje, povezane z digitalnimi naročninami.
Prijavi sovražni govor