Naravne nesreče sprožajo vojne in eksoduse

Rast naravnih nesreč se bo ustavila šele leta 2060, a le z izpolnitvijo pariškega sporazuma.

pon, 19.06.2017, 12:00

Ljubljana – Sistemi za zgodnje opozarjanje na okoljske nevarnosti so ključnega pomena za zmanjševanje škode ob naravnih nesrečah, ki se bodo zgoščevale še vsaj do leta 2060, pravi generalni sekretar Svetovne meteorološke organizacije Petteri Taalas. Za male države je nujno sodelovanje.

Svetovna meteorološka organizacija (WMO) je s pomočjo agencije za okolje (Arso) v Ljubljani organizirala konferenco ob koncu prve faze projekta Sistem za svetovanje pri zgodnjem opozarjanju na okoljske nevarnosti v jugovzhodni Evropi (SEE-MHEWS). Ta je namenjena pripravi izvedbenega načrta za vzpostavitev skupnega svetovalnega sistema za opozarjanje za ta del Evrope.

Poskušate pripraviti sistem za zgodnje opozarjanje na nevarnosti. Slovenija že ima prvi regionalni sistem za porečje Save, s stalnim nadzorom in prenosom podatkov v vse države. Ste se pogovarjali tudi o tem?

Število naravnih nesreč zaradi podnebnih sprememb raste, imamo pogostejše vročinske valove in suše, leta 2014 so bile zelo resne poplave v Srbiji, na Hrvaškem in v BiH, ko je umrlo 80 ljudi, tri milijone ljudi je bilo prizadetih, gospodarske škode pa je bilo za 3,3 milijarde evrov. Lani so bile poplave v Makedoniji, umrlo je 20 ljudi.

Zaradi podnebnih sprememb se dviga morska gladina, morska voda pa postaja čedalje bolj kisla, ker se v njej raztaplja več ogljikovega dioksida. Spremembe na Arktiki spreminjajo vremenske vzorce na vsej severni polobli. V prihodnjih 50 letih se bo to nadaljevalo. Če nam bo uspelo uveljaviti pariški sporazum in omejiti segrevanje na največ dve stopinji Celzija, se bo negativni trend ustavil leta 2060. Vsekakor se bo treba prilagoditi na podnebne spremembe.

Petteri Taalas v Ljubljani. Foto Jože Suhadolnik/Delo

Zelo močan sistem je uveljavitev storitev zgodnjega opozarjanja, zato promoviramo regionalno sodelovanje in vaš sistem je zelo dober primer. Države, med katerimi so bile hude politične napetosti, še zdaj pa obstajajo trenja, so sposobne sodelovati na področju znanosti in tehnologije. Imamo države, ki imajo bolj napredne sisteme, kot so Slovenija, Hrvaška in Turčija, in države, ki so nekoliko zadaj. Zelo pomembni sta deljenje znanja med državami, zlasti za manjše, in povezovanje za boljše storitve.

Pomembno je še, da države skupaj uredijo sistem za odpravljanje posledic nesreč, zato oblikujemo centre za več vrst tveganj, ki vključujejo meteorologe, seizmologe, geologe, ponekod še vulkanologe in oceanografe, vsi pa delajo pod istim dežnikom. Gremo v smer, da se bolj ukvarjamo z učinki naravnih nesreč kot zgolj z napovedmi moči vetra, količine padavin in podobnega. To so pomembne informacije za reševalne službe in druge organizacije. Meteorološke službe bodo po novem napovedovale težave v preskrbi z elektriko ali težave z vodo v mestih, kar je tudi del posveta.

Če se led na Grenladiji stopi, bodo morja sedem metrov višja. James Balog, Extreme Ice Survey

V katerih državah bodo centri za preučevanje in napovedovanje več tveganj?

Centrov bo več. Slovenija ima, denimo, center za sušo pa še več drugih sistemov. Pomembno je, da države združijo vse igralce, da sektorji ne tekmujejo med sabo, temveč združijo moči. To je zelo pomembno za manjše države. Prihajam iz Finske, moramo biti odprti za sodelovanje in ustvariti nove strukture. Evropske države so bile sposobne v Readingu postaviti center, ki daje najnatančnejše vremenske napovedi na svetu. Poleg tega so postavile center za satelitsko opazovanje. Tudi skandinavske in baltske države ustvarjajo povezave, gradijo skupni podatkovni center za visokoresolucijsko napovedovanje vremena. To je primer, kako učinkoviteje porabiti denar, saj bi bilo bistveno dražje, če bi vsaka od osmih držav postavljala lasten sistem. Na posvetu so bili celo predstavniki afriških držav, ki jih tako sodelovanje zelo zanima. Revnejše države morajo združiti moči.

Kaj je najbolj izboljšalo napovedi vremena?

Za izboljšanje podatkov so zelo zaslužni sateliti, ameriški, evropski, japonski in kitajski. Veliko držav si je lahko kupilo tudi superračunalnike in vpeljalo boljše modele in tudi to je prispevalo k izboljšanju napovedi.

Poplave na Šrilanki. Lakruwan Wanniarachchi/AFP Photo

Kaj menite o Trumpovem nepriznavanju znanosti in zniževanju podpor?

V WMO ne komentiramo politike. Vlade počnejo, kar pač hočejo. A bi kljub temu rekel, da so imele ZDA vodilne inštitute in univerze, bili so tudi zelo naprej v napovedovanju vremena. Še vedno so zelo dobri partnerji in dodajajo velik delež k svetovni znanosti, tudi finančno prispevajo. A vidimo, da imajo vlade različne poglede. Glavnina znanosti je zdaj sicer jasna, zato so države podpisale pariški sporazum. Dve ga nista, Honduras in Sirija. Do izstopa ZDA pa bodo pretekla štiri leta in to bo stvar prihodnjega ameriškega predsednika. So pa zdaj mnoge države še bolj zagrete za boj s podnebnimi spremembami in tudi iz ZDA prihajajo spodbudne novice.

Prehod je namreč zdaj tudi ekonomsko izvedljiv. Tehnologije za izrabo obnovljivih virov energije so zdaj glavna tarča energetskega sektorja, sonce, veter in voda so dobra priložnost za podjetja, ki imajo te tehnologije. Kitajska ima trenutno veliko koristi od prodaje sončnih panelov po svetu. Nekatere države imajo drugačne poglede, a se glavnina premika v to smer in tega se ne da ustaviti. Čeprav hitrost premikanja še ni prava, bo izpolniti pariški dogovor še velik izziv.

Kakšno mnenje ima WMO o pariškem sporazumu?

Če upoštevamo zaveze držav, bi to pomenilo segrevanje za tri stopinje Celzija. Na severu bi to pomenilo šest stopinj, v mestih pa so številke še dvakrat višje, saj mesta shranjujejo toploto. Tako segrevanje bi prineslo veliko več naravnih nesreč in gospodarske škode, zato je smiselno delati za cilj dveh stopinj.

Tehnologije omogočajo videti dlje v prihodnost, tudi vremenske napovedi se podaljšujejo. To pomaga pri spremembi zavesti?

Spremembe zavesti se že dogajajo, čedalje več ljudi zanimajo rešitve za varčevanje z energijo, avti in hiše z nižjimi emisijami. Mlade, sam imam pet otrok, zelo zanima, kaj jedo, nočejo več biti lastniki avta in podobno. To je že povsem drug pristop. Premikamo se proti družbi, v kateri bo na vseh izdelkih naveden tudi ogljični odtis.

Kateri sektorji bodo najbolj prizadeti?

Na svetu je gotovo najbolj ogroženo kmetijstvo. Imamo dele sveta, kjer je kmetijstvo zelo pomembno. Afrika je zelo ranljiva. Že zdaj zaradi suše trpijo v Somaliji, Južnem Sudanu, delih Kenije in Nigerije. Podobno je v Jemnu. Tako hudo je, da lahko povzroči tudi vojaško krizo.

Suša v Somaliji. Foto Vincent Defait/AFP

In begunsko tudi.

Natančno tako. Eden od vzrokov arabske pomladi je bila večletna huda suša, ki je prizadela arabske države. To je vodilo v brezposelnost kmetov in visok dvig cen hrane, kar je velika iskra za krizo. Suša sicer ni edini vzrok za vojaške konflikte, je pa eden pomembnejših. V nekaterih državah lahko zniža BDP tudi za 20 odstotkov. Na Haitiju ga je orkan Mathew znižal celo za 30. Države v razvoju so zato najbolj ranljive in moja največja skrb je, ali bo svet sposoben zagotoviti dovolj hrane za čedalje več ljudi. Afrika ima milijardo prebivalcev.

Do konca stoletja bi se število lahko povečalo za štirikrat. To je ogromen potencial za begunsko krizo in dober razlog za boj proti podnebnim spremembam. Podoben učinek ima lahko tudi dvig gladine morja. Ta se bo dvignila za 70 centimetrov tudi ob dosegu cilja iz pariškega sporazuma. Največja mesta so na obalah. Če ne bomo nič naredili, se lahko morje dvigne celo za več metrov. Grenlandija ima potencial za sedem metrov, Antarktika za 50. To se ne bo zgodilo hitro, a se bo, če bomo sežgali vsa fosilna goriva. Da se ogljikov dioksid izloči iz atmosfere, traja več tisoč let.

Smo prekleti?

Zato je Obama rekel, da smo prva generacija, ki razume težavo, in zadnja, ki jo lahko reši.

Evropa bo morala proizvesti več hrane, razmere za to se bodo tu izboljšale. Ali tudi to ni rešitev?

Za Sredozemlje so napovedi slabe. Foto Jože Pojbič/Delo

Napovedi za Sredozemlje in Afriko niso obetavne. Bolj bo toplo, več bo suš, manj bo padavin, voda bo hitreje izhlapevala. Razmere za kmetijstvo se bodo poslabšale. Na severu Evrope se bodo izboljšale, rastne sezone pa podaljšale. A na severu prst ni najprimernejša za pridelavo hrane. Ne moremo nadomestiti kakovostnih kmetijskih zemljišč.

Ljudsko gibanje in sodelovanje, združevanje idej in znanja, nove tehnologije, nam lahko še uspe?

Izvedljivo je. Sicer je trajalo 30 let, da je znanstvena skupnost prenesla opozorila o podnebnih spremembah naprej in da smo dobili pariški sporazum, a so zdaj na voljo tehnologije, s katerimi lahko v resnici kaj spremenimo.

Prijavi sovražni govor