Tiskane izdaje
Hobar – Človeštvo bo v prihodnji letih dobilo največji morski rezervat, ki bo ščitil enega od najbolj izoliranih in neokrnjenih morskih kotičkov našega planeta. Rezervat se razteza na območju, velikem kot ozemlje Velike Britanije, Nemčije in Francije skupaj, na večjem delu morja bo komercialni ribolov v prihodnjih 35 letih strogo prepovedan.
»Presrečen sem. To je največje zaščiteno območje na kopnem in na morju, prvo obsežno zaščiteno morsko območje na odprtem morju, ki je bolj ali manj nezaščiteno,« je po sklenitvi sporazuma na letnem srečanju mednarodne Komisije za zaščito morskih živih virov na Antarktiki (CCAMLR) v Hobartu za BBC povedal britanski aktivist Lewis Pugh, eden tistih, ki si je leta prizadeval za ustanovitev rezervata, ki sta ga predlagali ZDA in Nova Zelandija.
Dogovor med predstavniki 24 držav in Evropske unije je bil sprejet po letih pogajanj med članicami CCAMLR, ki so imele pomisleke predvsem zaradi pravic do ribolova. Zadnja, ki je imela zadržke, je bila Rusija, potem ko je lani v vzpostavitev rezervata privolila Kitajska. Glavno vprašanje pogajanj je bil rok trajanja varstva okolja. Nazadnje so dosegli kompromis o že omenjenih 35 letih.
Prihodnjih nekaj desetletji bo tako raznovrsten morski živelj brez večjega človeškega vmešavanja vladal tamkajšnjim valovom. Rossovo morje je dom številnim vrstam pingvinov, rib, kitov ... Med ključnimi vrstami pa so tudi ogromne jate rakcev, imenovanih kril, ki so na dnu prehranjevalne verige in zato pomembni za preživetje številnih večjih vrst, tudi največjih, kot so kiti. Odmaknjeno območje južne poloble je ključno tudi za zdravje preostalih morskih voda planeta, saj hranila, dvignjena iz tamkajšnjih globin, tokovi raznašajo po svetu.
Za znanstvenike bo rezervat v prihodnjih letih postal laboratorij, v katerem bodo preučevali morski ekosistem, hkrati pa spremljali posledice podnebnih sprememb za oceane.
Okoljevarstveniki in znanstveniki upajo, da je rezervat v Rossovem morju na Antarktiki šele prvi v vrsti vzpostavitve drugih zaščitenih območij v mednarodnih vodah, kjer človeško ravnanje še ni pustilo trajnih posledic. Med že predlaganimi območji, ki bi jih hoteli zaščititi, je tudi približno milijon kvadratnih kilometrov obsežna cona na vzhodnu Antarktiki, za katero s prizadevata Avstralija in Francija, Nemčija pa bi zaščitila Weddellovo morje.
