Tiskane izdaje
Severnoatlantsko zavezništvo je zaradi ukrajinske krize in zaostrovanja odnosov z Rusijo po nekaj mesecih priprav v svojih šestih vzhodnoevropskih članicah odprlo zahtevane poveljniške centre. Nato je s tem menda ustregel vsem tistim nekdanjim članicam Varšavskega pakta, ki se čutijo še posebej ogrožene zaradi ravnanja Putinove Rusije.
Nove poveljniške oziroma podporne centre, o katerih so se v zavezništvu dogovorili že pred časom, so pred dnevi dobile vse tri baltiške članice (Litva, Latvija in Estonija), pa tudi Poljska, Romunija in Bolgarija. O tej novi »pridobitvi« za vse vzhodnoevropske članice je na uradni otvoritveni ceremoniji v Litvi govoril tudi generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg. Poudaril je, da je to »velik korak k še večji solidarnosti in še večji pripravljenosti« na morebitne izzive.
Že sam nastop generalnega sekretarja je bil za vse »vzhodnoevropejke« in nekdanje članice Varševskega pakta, ki se zaradi svojih zgodovinskih izkušenj z Rusijo čutijo še posebej ogrožene, »zelo jasen znak«, kot je dejal litovski obrambni minister Linas Linkevičius, »da Nato svoje naloge jemlje zelo resno«. To naj bi veljalo tako za skrb, ki jo posveča varnosti svojih vzhodnih članic, kot za zelo resno obravnavanje »nasprotne strani«, ki po besedah litovskega ministra »zadnje čase znova zaostruje napetosti«.
V vsakem od šestih novih poveljniških oziroma podpornih centrov Nata ob Natovi meji z Rusijo je nameščenih po približno 40 oficirjev, ki bodo po novem usklajevali manevre zavezništva, če bo treba, pa tudi premike in v skrajnem primeru tudi vojaške posege novih, superhitrih Natovih sil za posredovanje. Tako rekoč vse vzhodnoevropske članice Nata – med njimi so bile najglasnejše Poljska in tri majhne baltiške države Litva, Latvija in Estonija – so namreč od Nata že pred časom zahtevale večje angažiranje na njegovih vzhodnih mejah, saj se zaradi dogajanja v Ukrajini čutijo ogrožene. Zaradi politike Kremlja jih je menda najbolj strah, da bi poskušala Moskva, podobno kot na vzhodu Ukrajine, z vodenjem tako imenovane hibridne vojne, z okrepljeno propagando in s svojimi »zelenimi možički«, ki bi jih infiltrirala v relativno velike ruske manjšine, znotraj držav sprožiti nemire. S tem pa bi hitro lahko ogrozila tudi njihovo ozemeljsko nedotakljivost oziroma celo spore o veljavnosti obstoječih meja.
V vrhu zavezništva so se zaradi vseh teh strahov že pred časom dogovorili, da bodo zaskrbljenost svojih vzhodnih članic poskušali pomiriti z večjo vojaško prisotnostjo Nata tudi v tistih delih Evrope, ki so bili nekoč ruski in kjer to ni ravno preprosto. Vsaj ne po ameriško-rusko-evropskih dogovorih v okviru tako imenovane skupine 4 + 2, ki so sledili padcu berlinskega zidu, združitvi Nemčij, razpustitvi Varšavskega pakta in prestopu nekaterih nekoč sovjetskih satelitskih držav v severnoatlantske povezave.
Nato ima zato kar nekaj težav pri nameščanju svojega težkega orožja tam, kjer ga, vsaj po dogovorih z nekdanjim sovjetskim predsednikom, očetom ruske perestrojke (in razpada) Mihailom Gorbačovom, ne bi smelo biti. Od tod tudi sile za superhitro posredovanje in poveljniški centri, ki naj bi v primeru nuje take premike čim hitreje koordinirali. Večino tistega težkega orožja, ki bi v takem primeru prišlo v poštev, pa Američani za zdaj še »deponirajo« predvsem v tista svoja evropska vojaška oporišča, ki so vzhodnoevrpskim članicam najbližja. Kot je za tiskovno agencijo DPA dejal poveljnik ameriških kopenskih sil Ben Hodges, so pred kratkim »reaktivirali« tako imenovane Coleman Barracks blizu Mannheima, od koder je težko orožje v primeru resne zaostritve hitro mogoče premakniti na ustrezne položaje. Za zdaj gre namreč predvsem za demonstracijo pripravljenosti zavezništva, ki da ga nič ne more presenetiti, oziroma za tako imenovano vojaško zastraševanje, strateško in dolgoročno pa menda v Natu kljub temu že razmišljajo, kako najti primerna skladišča tudi v baltiških državah, na Poljskem, v Romuniji in Bolgariji. Za kar pa bo seveda potrebnega še kar nekaj časa.
V isti okvir vojaškega zastraševanja in priprav na morebiten spopad spada tudi nedavna napoved Pentagona, da nameravajo ameriške letalske sile v Evropi namestiti svoje »nevidne« lovce F-22, kar naj bi dodatno »okrepilo regionalno varnost in stabilnost«. Čeprav točne lokacije namestitve, števila letal in začetka misije superzmogljivih »roparic« (letalo je znano ne le po seriji tehničnih težav, ampak tudi po vzdevku »raptor«) v Washingtonu še niso sporočili, je ameriška napoved menda že sprožila ustrezne priprave v Rusiji.
