Tiskane izdaje
Petnajstminutni nagovor predsednika Obame je ameriško politiko že v četrtek pognal iz povolilnega zatišja v hud spopad med Belo hišo in kongresom. Danes podpisani ukaz bo okoli 4,4 milijona nedokumentiranim priseljencem, ki imajo otroke z ameriškim državljanstvom in so v ZDA že vsaj pet let, omogočil začasno bivanje in delo. Bela hiša je hkrati razširila veljavnost sprejetega ukrepa za priseljence, ki so jih starši pripeljali v ZDA kot mladoletnike. To bo pred izgonom začasno zavarovalo še 270.000 prebivalcev brez urejenega statusa.
V četrtek zvečer se je na stotine ljudi po ZDA zbralo na ulicah in spremljalo Obamov nagovor.
Bushevi argumenti
Predsednikovi svetovalci so odpihnili prah z govora predhodnika Georgea Busha mlajšega iz leta 2006 in uporabili njegove argumente, da mora politika priseljevanja temeljiti na sočutju in usmiljenju, ne na izgonih. Toda to ni prepričalo desnice. Vodja republikanske večine v spodnjem domu John Boehner je obtožil predsednika, da se obnaša kot cesar in krši predsedniška pooblastila. »Z dejanjem je namerno sabotiral možnost, da bi z obojestransko podporo sprejeli reformo. Škodoval je tudi funkciji predsednika,« je poudaril.
Obama je dolgo poudarjal, da sam ne more spreminjati zakonov (republikanci so našteli 22 takšnih omemb). Vendar vodstvo spodnjega doma kongresa po poldrugem letu še vedno ni hotelo sprožiti razprave o reformi, ki so jo v senatu podprli predstavniki obeh strank, zato je sklenil, da bo ukrepal.
Bela hiša je utemeljila ukaz na tožilskih pooblastilih, ki izvršni oblasti omogočajo presojo, kako in koliko bo proti posameznikom uporabila zvezno zakonodajo. Država namreč nima dovolj sredstev za izgon vseh 11 milijonov nedokumentiranih priseljencev, zato lahko odloča, proti komu bo ukrepala. Po Obamovih besedah bodo ciljali na hudodelce, kriminalce in člane tolp.
»Predsednikova odločitev ni samo slaba politika, ampak je tudi v nasprotju z zakonom. Odločitev izvršne oblasti, da razveljavi ali na novo napiše zakon o priseljevanju, je neustavna,« je zatrdil republikanski senator Charles Grassley, ki sedi v pravosodnem odboru. Toda mnogi pravni strokovnjaki poudarjajo, da je kongres Beli hiši pustil široka pooblastila pri udejanjanju zakonov o priseljevanju.
»Ni dvoma, da so sodišča v preteklosti predsednikom dopuščala precej svobode pri prerazporejanju virov in uveljavljanju zakonov, toda še noben predsednik tega ni uporabil kot nadomestilo za zakonodajo,« je prepričan Jonathan Turley, profesor prava na Univerzi Georgea Washingtona.
Republikanci so Turleyja najeli kot predstavnika za tožbo proti Obamovi administraciji, ker naj bi pri izvajanju reforme zdravstvenega zavarovanja prekršila pooblastila izvršne oblasti. Desnica sicer poskuša razveljaviti reformo Obamacare, toda ker je Bela hiša zadržala izvajanje dela zakona, so to izrabili kot priložnost za napad na predsednika. Tožbo so dolgo napovedovali, in čeprav ne obsega predsednikovega posega v politiko priseljevanja, so jo simbolno vložili danes, ko je Obama podpisoval svoj ukaz.
Spolzka tla za desnico
Desnica še vedno premleva, kako preprečiti izvajanje nove politike. Kongres mora do 11. decembra podaljšati zakone o financiranju vlade, zato si jih njeni bolj odločni predstavniki želijo »obogatiti« z dopolnili, ki bi onemogočila namere Bele hiše. Toda to bi lahko povzročilo veto predsednika in novo ustavitev dela vlade, česar javnost ne bi sprejela z odobravanjem. Poleg tega se služba za ameriška državljanstva in priseljevanje, ki izvaja politiko, financira z neposrednimi dajatvami in bi delovala, tudi če bi ustavili delo vlade.
Nejasne so tudi politične posledice. Ameriški analitiki napovedujejo vse možnosti, od dveletne »gverilske vojne med Belo hišo in kongresom« do tega, da bo desnica prelila jezo v pisanje svoje zakonodaje o priseljevanju in jo kljub pomislekom znotraj stranke spravila skozi kongresno proceduro.
Republikanski politiki so se znašli na spolzkih tleh, saj jih bo nasprotovanje reformi oddaljilo od latino skupnosti, najhitreje naraščajoče demografske skupine v državi. Podpora reformi jim bo nakopala jezo njihove konservativne baze, ki ima odločilno besedo pri tem, kdo bo kandidiral na volitvah.
Tudi zaradi tega morajo pazljivo usmeriti nejevoljo. Hillary Clinton, verjetna predsedniška kandidatka demokratov čez dve leti, je nemudoma podprla Obamovo odločitev. Demokratom koristi začasnost ukrepa, saj bo nad milijoni priseljencev, ki bodo izrabili ponujeno možnost in se prijavili oblastem v zameno za delovna dovoljenja, nenehno visela grožnja, da bo novi predsednik preklical ukaz in znova postal tarča izgona.
Toda hkrati bodo latino volivci leta 2016 zajemali le 11 odstotkov volilnega telesa, glavno besedo pa bo še vedno imelo 75 odstotkov belcev. Ti za zdaj niso navdušeni nad enostranskimi ukrepi nepriljubljenega predsednika Obame.
