Tiskane izdaje
Berlin − Po poročilih iz Berlina in Bruslja bodo obrambni ministri držav Nata danes prvič po dolgih letih razpravljali tudi o ruskih grožnjah z jedrskim orožjem. Ameriški obrambni minister Ashton Carter je v Nemčiji napovedal ukrepe proti »ruskemu obnavljanju sovjetskih interesnih sfer«.
Rusija pošilja svoje jedrske bombnike od baltskih držav do Kanade, pripojila si je del ozemlja sosednje države ter podpira proruske upornike na območju, predsednik Vladimir Putin pa vidi največjega agresorja v Združenih državah Amerike in Natu. »ZDA ne bodo dovolile, da jih Rusija potisne v preteklost,« je v nemški prestolnici dejal ameriški obrambni minister Ashton Carter. »Ne iščemo hladne, kaj šele vroče vojne z Rusijo in iz Rusije ne ustvarjamo sovražnika, a verjemite: branili bomo zaveznike, na pravilih temelječo mednarodno ureditev in pozitivno prihodnost, ki naj jo zagotavlja.«
Šef Pentagona verjame, da lahko spor z Rusijo preživi predsednika Putina, soočenje med dediči hladnovojnih nasprotnikov pa je že zdaj videti v polnem zagonu. Rusija je napovedala 40 novih medcelinskih jedrskih raket, Washington pa razmišlja o nastanitvi težkega orožja v nekaterih vzhodnoevropskih državah, kot je obrambni minister potrdil v Berlinu. »Cilj je povečati obrambno sposobnost Nata in še posebej zaveznikov na njegovem obrobju.« Kot kaže, bo v ospredju nove ameriške in Natove strategije Poljska, ki je v ponedeljek imenovala 57-letnega generala podpolkovnika Marka Tomaszyckega za vrhovnega vojaškega poveljnika v primeru oboroženega konflikta. Zunanjepolitični svetovalec novega predsednika Andrzeja Dude tudi Nemčijo poziva, naj sprejme vojaške okrepitve na svojem vzhodu.
Poljaki so opozorili, da je severnoatlantska vojaška zveza nekoč z vojaki in težkim orožjem v Zahodni Nemčiji že odvračala Moskvo, zdaj, ko se počutijo ogrožene baltske in nekatere vzhodnoevropske članice, pričakujejo odločilno podporo Nemčije. Mnogi Nemci še vedno verjamejo, da bi s tem kršili Natove dogovore z Rusijo iz leta 1997.
Nove odgovornosti
Berlin že prevzema nove odgovornosti. Skupaj z Nizozemsko so na jugu Poljske vodili vojaške vaje Natovih sil za zelo hitro posredovanje, razvijajo protiraketni sistem meads ter ob novih grožnjah povečujejo vojaški proračun. Po splošni oceni še zdaleč ne dovolj. Tudi nemški pooblaščenec za vojaške sile Hans-Peter Bartels je izjavil, da vojska njegove države ni dovolj dobro pripravljena: »Za sodelovanje pri kolektivni obrambi Evrope se moramo usposobiti v celoti!« Nemško vojsko že nekaj časa pretresajo odkritja pomanjkljivosti v vrsti odločilnih vojaških sistemov, od tankov do transportnih letal, in kot opozarja pooblaščenec, so morali tudi za zadnje vojaške vaje enot za hitro posredovanje spraviti skupaj opremo z vseh vetrov.
Ameriški obrambni minister Carter je z gostiteljico Ursulo von der Leyen in kolegicama iz Nizozemske in Norveške Jeanine Hennis-Plasschaert ter Ine Marie Eriksen Söreide obiskal nemško-nizozemski korpus v vestfalskem Münstru, ki je v minulem desetletju uspešno posredoval v vrsti Natovih posredovanj, o oboroževanju držav, ki se najbolj bojijo povečevanja ruskega vpliva, pa je Natov nemški poveljnik za srednjo in severno Evropo, general Hans-Lothar Domröse, izjavil, da bi morali najprej z najsodobnejšim uradnim orožjem oborožiti te države za učinkovito prvo obrambo pred morebitno agresijo.
Vzhodne članice Nata vsekakor pričakujejo tudi upoštevanje 5. člena Natove pogodbe ter vojake drugih Natovih držav na svojem ozemlju. O nujnosti soočenja s »hibridnim vojskovanjem« govorijo tudi Američani. Pri tem namigujejo na vojake brez oznak, agresivno propagando in ekonomski pritisk, kar po njihovem prepričanju Rusija izvaja v Ukrajini.
Strah pred Putinom
Videti pa je, da Nato enako ali še bolj skrbi rusko rožljanje z jedrskim orožjem, izraženo tudi v spremenjeni vojaški doktrini in grozečih izjavah vidnih ruskih predstavnikov. Tudi Američani vse bolj razmišljajo o novih namestitvah jedrskega orožja v zahodni Evropi, a če to pozdravljajo v severno- in vzhodnoevropskih državah, je nemška strategija doslej temeljila na gospodarskih sankcijah in vztrajanju pri načelnih diplomatskih rešitvah z vse bolj uporniško Rusijo.
V Berlinu se dobro spomnijo množičnih zahodnonemških demonstracij proti nameščanju Natovih jedrskih raket v sedemdesetih in osemdesetih letih minulega stoletja. Tudi tedaj demonstranti niso bili enako kritični do sovjetskih SS 20. Vojaške predstavnike je poleg preletov ruskih jedrskih bombnikov prebudilo drugo Putinovo razkazovanje mišic, med njimi novih lažjih tankov armata, primernejših za posredovanje ter z revolucionarnimi tehnologijami avtomatičnega streljanja večjo zaščito posadke. Strokovnjaki navajajo, da so to tehnologijo pred desetletji razvili v Nemčiji, a so jo v pričakovanju partnerstva z Moskvo opustili. Na Zahodu kljub vsemu upajo v vrnitev partnerstva, a tudi ameriški obrambni minister verjame, da o tem odloča Kremelj.
