Tiskane izdaje
Nekdanja argentinska predsednica Cristina Fernández de Kirchner je obtožila sedanje politično vodstvo te južnoameriške države manipuliranja s sodno vejo oblasti in napadanja opozicije, potem ko je sodnik zanjo odredil zaporni nalog zaradi njenega domnevnega prikritja vpletenosti Irana v bombardiranje judovskega centra v Buenos Airesu leta 1994.
64-letna peronistka, ki je vodila Argentino med letoma 2007 in 2015, je obtožena izdaje, ker je med drugim mandatom podpisala dogovor s predstavniki režima v Teheranu, po katerem naj bi država v zameno za opustitev sojenja domnevnim napadalcem sklenila ugoden trgovinski posel z islamsko republiko.
Obtožbe proti ženi pokojnega predsednika države Nestorja Kirchnerja po pisanju Washington Posta izvirajo iz odmevne preiskave tožilca Alberta Nismana, ki je leta 2015, na vrhuncu preiskave, umrl v sumljivih okoliščinah. Nisman je prvi javno obtožil nekdanjo predsednico in njenega ministra za zunanje zadeve Héctorja Timermana ščitenja odgovornih za bombni napad na judovski center, v katerem je umrlo 85 pripadnikov argentinske judovske skupnosti. Po njegovi smrti so oblasti ustavile preiskavo, dokler je ni sodnik Claudio Bonadio pred dvema mesecema ponovno obudil.
Bonadio je v četrtek pozval zgornji dom argentinskega kongresa, v katerem obtoženka sedi kot senatorka, naj začne postopke za odvzem njene poslanske imunitete. Christina Fernández de Kirchner od začetka vztraja, da je nedolžna in da so obtožbe proti njej politično motivirane. Po novici o tem, da je bil zanjo izdan zaporni nalog, je sklicala tiskovno konferenco, na kateri je vodstvo države, na čelu s predsednikom Mauriciem Macrijem, obtožila izvajanja politične gonje proti opoziciji. »To nima nikakršne veze s pravom ali demokracijo,« je vztrajala. »Bog, vlada in predsednik, vsi se tega zavedajo.«
