Tiskane izdaje
Kairo – Odstavljenemu egiptovskemu predsedniku Mohamedu Morsiju, ki je državi vladal komaj leto dni, nato pa ga je skupaj z gibanjem Muslimanski bratje z oblasti pahnila vojska, je bila danes skupaj s še sto soobtoženimi izrečena smrtna kazen. Obsojeni so zaradi skupinskega bega iz zapora leta 2011, ko je množica na trgu Tahrir rušila dolgoletni režim tedanjega predsednika Hosnija Mubaraka.
Med obsojenimi so poleg nekdanjega predsednika tudi drugi vidnejši predstavnik prepovedanega gibanja Muslimanski bratje. Danes je tako sodišče na smrt znova obsodilo vodjo gibanja Mohameda Badieja, najhujšo kazen si po mnenju sodišča zasluži tudi njegov namestnik Hairat el Šater. Številnim od obsojenih so sodili v odsotnosti, med njimi je tudi vidni islamski klerik Jusuf al Karadavi, ki zdaj živi v Katarju.
Po egiptovski ureditvi mora vse smrtne obsodbe potrditi še veliki mufti, najvišja verska avtoriteta v državi. Obsojeni se lahko na obsodbo še vedno pritožijo, tudi če bo mufti prikimal odločitvi sodišča, a odvetnik dvomi, da bo Morsi izkoristil to možnost. »Če bo še naprej vztrajal, da ne priznava tega sodišče, potem se ne bo pritožil,« je povedal odvetnik. Sodišče bo zadnjo odločitev sprejelo in razglasilo 2. junija.
Proti prvemu demokratično izvoljenemu egiptovskemu predsedniku v državi sicer še vedno potekajo drugih sodni postopki, v ločenem primeru pa je bil že obsojen na 20 let zapora.
Današnja obsodba se nanaša na dogodke, ki so se zgodili 25. januarja 2011. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP je policija tedaj preventivno pridržala več predstavnikov opozicijskih Muslimanskih bratov, med njimi tudi Morsija. Tri dni pozneje je ljudstvo, jezno nad policijskim nasiljem, začelo zažigati policijske postaje, kar je pridržanim omogočilo beg.
AFP poroča, da si je policija po padcu Morsija kljub dogodkom med arabsko vstajo v javnosti povrnila ugled. Oblasti in njim naklonjeni mediji za nasilje zdaj krivijo predvsem pripadnike Muslimanskih bratov in tujce. Prvim je sedanji predsednik Abdel Fatah al Sisi napovedal vojno. Kmalu po padcu Morsija so jih znova razglasili za teroriste, gibanje pa prepovedali.
Današnja razsodba je že požela kritike. Said Bumeduha iz Amnesty International je sporočil, da je današnja odločitev sodišča še en odraz obžalovanja vrednega stanja, v kakršnem se je znašel državni kazenski sistem. »Smrtna kazen je postala najljubše orožje egiptovskih oblasti za obračunavanje s politično opozicijo,« je prepričan. Kritičen je tudi turški premier Recep Tayyip Erdoğan, ki je povedal, da se Egipt vrača v zgodovino, Zahod pa obtožil, da je ob strmoglavljenju Morsija »pogledal stran«. Odzvalo se je tudi palestinsko gibanje Hamas, ki je obsodbo označilo za pretresljivo in obžalovanja vredno.
