Tiskane izdaje
Buenos Aires – V Buenos Airesu so v četrtek začeli soditi nekdanjemu argentinskemu predsedniku Carlosu Menemu in še 12 soobtoženim, ker so domnevno ovirali preiskavo samomorilskega napada na judovski center v argentinski prestolnici, v katerem je leta 1994 umrlo 85 ljudi, 300 jih je bilo ranjenih. Ta najhujši teroristični napad v Argentini še vedno ni razjasnjen.
Menem, ki je bil na čelu Argentine med letoma 1989 in 1999, je zdaj senator, na sodišču pa se v četrtek ni pojavil. Po navedbah njegovega odvetnika se sojenja 85-letni nekdanji predsednik ni mogel udeležiti zaradi zdravstvenih težav, kar pa so v sodni dvorani sprejeli z glasnim neodobravanjem, poroča Slovenska tiskovna agencija.
Nekdanjega predsednika so v ločenem primeru že obsodili na sedemletno zaporno kazen zaradi domnevne nezakonite prodaje orožja Hrvaški in Ekvadorju. Te kazni zaradi imunitete, ki jo uživa kot senator, ni nikoli odslužil.
V primeru napada na judovski center pa Menema bremenijo, da je sodniku Juanu Joséju Galeanu, ki je prav tako med obtoženimi, odredil, naj opusti tako imenovano sirsko sojenje bombnega napada na judovski center, ki je temeljilo na domnevah preiskovalcev o vpletenosti pokojnega sirskega predsednika Hafeza al Asada v samomorilsko akcijo.
Preiskovalci so takrat domnevali, da je Asad bombardiranje judovskega centra odredil v znak maščevanja Menemu, ki je zaradi pritiskov ZDA prelomil obljubo o prodaji argentinskega orožja Siriji.
Menem, ki ima sirske korenine, je domnevno sodniku Galeanu odredil, naj odstopi od preiskav z njegovo družino povezanega Alberta Kanooreja Edula, ki ima prav tako sirske korenine. Med obtoženimi na sojenju, ki se je začelo v četrtek, so med drugim še vodja Menemove obveščevalne službe Hugo Anzorreguy in dva nekdanja tožilca.
Skrivnost Nismanove smrti še nerazrešena
Prvotna preiskavo bombnega napada, ki jo je med letoma 1994 in 2003 vodil Galeano, je vodila v kaotično sojenje, ki so ga leta 2004 zaradi resnih proceduralnih kršitev razveljavili, vse obtožene pa oprostili. Vodenje preiskave je nato prevzel tožilec Alberto Nisman, ki pa je letos umrl v sumljivih okoliščinah, zaradi česar se je napad na judovski center znova znašel v središču medijske pozornosti.
Nisman je ugotovil, da je napad po ukazu Irana izvedla libanonska šiitska milica Hezbolah, kar v Teheranu zanikajo. Leta 2007 je Nisman izdal zaporni nalog za nekdanjega iranskega predsednika Akbarja Hašemija Rafsandžanija in nekatere druge visoke iranske predstavnike, nato pa sta Argentina in Iran leta 2013 dosegla dogovor, da zadevo preišče skupna komisija.
A Nisman je bil prepričan, da gre pri dogovoru, ki ga niso nikoli začeli uresničevati, za zaroto med Iranom in člani aktualne vlade predsednice Cristine Kirchner. Ta je menda, kot je januarja objavil Nisman, ščitila iranske osumljence v zameno za naftne in trgovinske ugodnosti. Nismana so nato 18. januarja, tik preden bi moral svoje ugotovitve predstaviti kongresu, našli ustreljenega v glavo v njegovi kopalnici.
Preiskava o Nismanovi smrti še vedno poteka, njegove obtožbe na račun Kirchnerjeve pa so zavrgli zaradi pomanjkanja dokazov.
Izrael sicer tako za napad leta 1994 kot tudi za napad na izraelsko veleposlaništvo v Buenos Airesu z 29 mrtvimi, ki se je zgodil dve leti pred tem, bremeni Iran.
