Tiskane izdaje
»Razidite se ali pa streljamo!« je pisalo na transparentu, ki so ga nosili specialci s čeladami in plinskimi maskami. S svojo pretečo pojavo pa so samo še bolj izzvali demonstrante, ki so se še tesneje zgrnili okoli njih, zato so tudi zares izstrelili 87 rafalov solzivca in popra.
To se je zgodilo v nedeljo zvečer v ulici Harcourt pred zgradbo hongkonške lokalne vlade. Skupina demonstrantov, bilo jih je več kot deset tisoč, je prebila policijski kordon in poskušala vdreti v urade. Na čelu protestov so bili študenti, ki so prejšnji teden bojkotirali predavanja in s tem dali podporo gibanju Okupirajmo Central, ki je neposreden odgovor Hongkonžanov na odločitev Pekinga, da preložijo neposredne volitve za šefa lokalne vlade, ki so jih prvotno obljubili za leto 2017.
Solzivec je v Hongkongu zasmrdel že leta 2005, v času vrha Svetovne trgovinske organizacije, a je bil takrat večinoma uporabljen proti južnokorejskim kmetom, ki so bili na barikadah zaradi pogajanj o liberalizaciji uvoza riža. Toda lokalnim prebivalcem niso zagrozili s streljanjem vse od leta 1966, ko so se uprli nepričakovani podražitvi potniškega ladijskega prevoza. Podobno kot je šlo tedaj za upor proti britanskim kolonizatorjem, ki so zanemarili pogoje dela in življenjski standard lokalnih prebivalcev, gre tudi zdaj za nezadovoljstvo Hongkonžanov zaradi obnašanja Pekinga, ki zanemarja pričakovanja bivše britanske kolonije, da demokratično izvoli šefa svoje vlade. Tako, kot jim je bilo obljubljeno s formulo »ena država – dva sistema«.
Revolucija dežnikov
Reakcija meščanov na solzivec je bila mešanica šoka in besa. Nekateri so si oči pokrili s plavalnimi maskami, drugi so jokali in kašljali. A skupno sporočilo je bilo: »Niste nas prestrašili!« V ponedeljek so se protesti nadaljevali še v večjem številu, specialci pa so se umaknili. Lokalna vlada je še naprej brez odgovora na vprašanje, napisano na dežnikih: »Slišite, kako prepeva ljudstvo?« Edina reakcija je bila odpoved ognjemeta, s katerim je nameraval Hongkong 1. oktobra praznovati 65. rojstni dan Ljudske republike Kitajske.
Kljub sončnemu dnevu je bil Hongkong v ponedeljek pod dežniki, na katerih so bila napisana sporočila, parole in zahteve. Potem, ko je nek mladenič v nedeljo odprl dva dežnika in se tako branil pred oblaki solzivca, kar je nekatere spominjalo na neznanega moškega, ki je junija 1989 stal pred kolono tankov na pekinškem Trgu nebeškega miru, so Occupy Central preimenovali v »revolucijo dežnikov«.
V nekem trenutku se je zares postavljalo vprašanje, ali se Central lahko spremeni v Tiananmen. »Uporabili smo minimalno količino sile,« je glede uporabe solzivca razložil tiskovni predstavnik hongkonške policije, a hkrati zagrozil z »visoko stopnjo sile«, če bo ta nujna za vzpostavitev javnega reda.
»Skrb hongkonške vlade je, kaj če se vse to spremeni v mini Tiananmen? Kdo bo za to odgovoren?« je povedala Regina Ip, članica zakonodajnega sveta in predsednica Nove narodne stranke, ki je v prvi pokolonialni vladi opravljala dolžnost sekretarke za varnost. Čeprav je zvesta Pekingu in ima študente za »necivilizirane«, ker skrunijo inštitucije oblasti, pa Ipova opozarja, da bi imel napad policije na demonstrante, ki zahtevajo dialog s šefom vlade, lahko neugodne posledice.
Niti najmanjšega znamenja ni, da bo Peking sprejel zahteve s hongkonških dežnikov, pa tudi, da bi demonstranti odstopili od blokade osrednjih avenij poslovnega centra, ne. V ponedeljek so bile zaprte nekatere šole, banke in trgovine, več kot dvesto mestnih avtobusov je moralo stati ali spremeniti traso, tako da so morali potniki po vrelem soncu pešačiti po nekaj kilometrov na delovna mesta.
Ker se v sredo na Kitajskem začne »zlati teden«, sedemdnevni predah ob Dnevu republike, pričakujejo v hongkonških trgovskih centrih milijon kitajskih turistov, ki največji državni praznik običajno izkoristijo za nakupe in zapravljanje. Vendar pa je to zdaj pod vprašajem. Ne le, da v Hongkongu ni prazničnega vzdušja, tudi kitajska oblast ne bo razpoložena za to, da spusti svoje državljane v mesto, kjer bodo priče največjega prodemokratičnega gibanja po tiananmenskem masakru pred 25 leti.
»Ulično gibanje kvari ugled«
Že dolgo niso bili internetni mediji tako cenzurirani kakor v teh dneh. Državni časopisi pišejo, kako »ulično gibanje kvari ugled Hongkonga«, ameriški mediji pa da »namerno podžigajo Hongkonžane z neutemeljenimi vzporednicami z incidentom na Tiananmenu«. Instagram in druga omrežja, ki nudijo žive slike dogajanja v bivši britanski koloniji, so blokirana. Kitajski državljani lahko potujejo tja samo na podlagi posebnega vizuma, ker je med Hongkongom in »državo matico« še vedno meja.
Taktika Pekinga bo očitno pustiti demonstrante, da se utrudijo in da organizatorji »revolucije dežnikov« dojamejo, da si na tako lahek način ne bodo pridobili podpore srednjega razreda, brez katerega se bodo težko uprli koaliciji kitajskega partijskega vrha in hongkonških tajkunov. Central ne bo postal Tiananmen tudi zato, ker za hongkonškim prodemokratičnim gibanjem ne stoji nobena frakcija kitajske Komunistične partije, noben del kitajske vojske in nobena velesila. Tisti hip, ko se je ob poročilu o nadaljevanju demonstracij začelo pisati tudi o padcu indeksov na finančnem trgu, je postalo jasno, kakšen bo rezultat »revolucije«. Nazaj na delo!
