Nemška mesta proti starejšim dizlom

Omejitve za dizelske avtomobile napoveduje tudi München, industrija nad ukrepi ni navdušena.

Objavljeno
18. junij 2017 23.25
Barbara Kramžar, Berlin
Barbara Kramžar, Berlin
Berlin – Celo nemške prestolnice avtomobilske industrije razmišljajo o prepovedi vožnje za preveč umazane dizelske avtomobile, po Stuttgartu zdaj o tem razpravljajo tudi v Münchnu. Z zveznega ministrstva za promet govorijo o kampanji blatenja in napovedujejo, da bodo naslednji na vrsti avtomobili z bencinskimi motorji.

Z avtomobilskima družbama BMW in Audi ter številnimi povezanimi podjetji je Bavarska ena od prestolnic nemške avtomobilske industrije, v njenem glavnem mestu pa razmišljajo o prepovedi številnih avtomobilov z dizelskimi motorji. Socialdemokratski župan Münchna Dieter Reiter zaradi novih raziskav, ki kažejo črno sliko onesnaženosti ozračja v mestu, že govori o prepovedih. Predvidevajo, da bi lahko bilo prizadetih od 133.000 do 170.000 tam registriranih avtomobilov ter številni motorizirani obiskovalci. Od 720.000 v Münchnu registriranih avtomobilov jih je 295.000 dizelskih, a tistim s standardom euro 6 ne bi postavljali omejitev.

Po poti Münchna tudi Stuttgart

Podobne ukrepe vsaj v dneh, ko onesnaženje prestopa vse meje, že za prihodnje leto napovedujejo v Stuttgartu, kjer med drugimi domujeta Daimler in Porsche. Zeleni ministrski predsednik Baden-Württemberga Winfried Kretschmann vlada deželi, ki z avtomobilsko industrijo pridobiva nešteta delovna mesta in veliko blaginjo, a so morali januarja lani zaradi trdih delcev iz dizelskih izpuhov in drugih škodljivih emisij Stuttgarčane zaprositi, naj ne kurijo kaminov in naj čim manj vozijo svoje avtomobile. Odziva ni bilo pravega, letos pa so imeli že trideset dni previsoko vrednost trdih delcev in dušikovega oksida. Dve tretjini dizelskih avtomobilov, registriranih v mestu, ne izpolnjujeta norm euro 6, neštetim drugim avtomobilom, ki vozijo v mesto, pa najbrž ne gre veliko bolje. Visoki politik nemške okoljevarstvene stranke je vso Nemčijo pozval k prepovedi za okolje preveč obremenjujočih dizelskih avtomobilov, saj v Nemčiji previsoke vrednosti dizelskih škodljivih plinov opažajo v devetdesetih mestih in občinah. Domnevajo, da v vsej državi zaradi njih umre deset tisoč ljudi na leto, akcijo pa zahteva tudi Evropska unija, ki predpisuje, da morajo mesta v primeru prepogostih kršitev ukrepati.

Vsaj mesto München pa bo moralo za končno odločitev počakati na razsodbo sodišča, ali niso za takšne ukrepe pristojne deželne oblasti, in če so, lahko socialdemokratski župan najbrž pričakuje nasprotovanje. Na deželni ravni vladajoča krščanskosocialna unija CSU je veliko manj naklonjena ukrepom, ki lahko zelo prizadenejo bavarsko in vso nemško avtomobilsko industrijo. Pri tej pa dvomijo celo o metodah merjenj onesnaženosti ozračja in v primeru prepovedi napovedujejo tožbe. Iz bavarske CSU prihaja tudi zvezni minister za promet Alexander Dobrindt, njegov državni sekretar Norbert Barthle pa organizaciji Deutsche Umwelthilfe (DUH), ki stoji v središču akcij za prepoved nekaterih dizelskih avtomobilov, očita kampanjo blatenja. »Naslednji bo na vrsti bencin,« je krščanskodemokratski politik povedal medijem.

Odločajo mesta ali država?

Ni še jasno, ali lahko zvezne oblasti preprečijo prepovedi vožnje nekaterih dizelskih avtomobilov v Stuttgartu in Münchnu pa tudi v Berlinu, Hamburgu in nekaterih porenskih mestih, saj tudi nekatera med temi razmišljajo o prepovedih. Pri Deutsche Umwelthilfe, kjer za prihodnje dni napovedujejo objavo raziskave s katastrofalnimi ugotovitvami, blatenja dizelskih motorjev obtožujejo nemška avtomobilska podjetja, ki so sistematično goljufala pri navajanju resničnih emisij. In tudi tu bodo kratko potegnili lastniki avtomobilov. Ta teden so v Evropski uniji razglasili, da evropski lastniki Volkswagnovih dizelskih avtomobilov z goljufivo opremo za merjenje škodljivih izpuhov ne bodo dobili finančne odškodnine, ampak jim bodo zagotovili dodatne dveletne »garancije« za dele, ki bodo potrebovali popravke. V narekovajih je ta beseda zato, ker se ji v Volkswagnu izogibajo za opis dogovora – po prepričanju poznavalcev zato, ker bi omenjanje garancij dalo možnost tožb.

Medtem ko lahko ameriški lastniki Volkswagnovih dizelskih avtomobilov z izpuhi, lažno prikazanimi veliko nižje od resničih, pričakujejo odškodnine, pri spodnjesaškem avtomobilskem gigantu po dogovoru z evropsko komisarko za pravosodje Vero Jourovo govorijo le o »ukrepih za izboljšanje zaupanja«. O »aktualiziranju« vozil so že obvestili svoje servise. V ZDA je bilo prizadetih le okrog petsto tisoč Volkswagnovih vozil, v Evropi pa jih je 8,5 milijona in tudi to naj bi bil eden od vzrokov za popuščanje evropske komisije: z ameriškimi primerljive odškodnine bi lahko ogrozile obstoj podjetja iz Wolfsburga. Tudi v mesta, ki razmišljajo o prepovedi številnih avtomobilov, bodo zagotovo lahko še naprej vozili dizelski avtobusi, taksiji in lokomotive.