Nemški novinarki grozi dvajset let zapora

Berlin – Blizu Istanbula se je začel proces proti nemški novinarki in prevajalki, ki ji grozi do 20 let zapora, novinarko Wall Street Journala pa je turško sodišče obsodilo na dve leti in mesec dni zapora. Obtožbe o teroristični propagandi,­ podpori prepovedani kurdski separatistični organizaciji in v prvem primeru celo članstvu v teroristični organizaciji kritiki zavračajo kot neutemeljene.

V ameriškem dnevniku Wall Street Journal so obtožbe, na podlagi katerih je bila obsojena njihova novinarka Ayla Albayrak, označili za nezaslišane, njen članek iz leta 2015 o spopadu med turškimi varnostnimi silami in pripadniki Kurdske delavske stranke (PKK) na jugovzhodu Turčije pa za uravnoteženega. Ayla Albayrak je bila obsojena v odsotnosti in zdaj iz New Yorka napoveduje pritožbo, nemški državljanki turškega rodu Meşale Tolu pa grozi kazen do 20 let v turškem zaporu, njenemu dveletnemu sinu, ki je z njo v zaporu, pa odraščanje brez mame. »Instrument pregona«, kot so turški pravosodni sistem označili v newyorški nevladni organizaciji Odbor za zaščito novinarjev, ji namreč očita tudi članstvo v skrajno levi stranki MKLP, po prepričanju turških oblasti teroristični ­organizaciji.

»Zahtevam izpustitev!« je na sodišču dejala Meşale Tolu in zavrnila kakršnekoli povezave z nezakonitimi organizacijami. V preiskovalnem zaporu je tudi mož 32-letne novinarke iz Ulma, ki ji obtožnica očita zaznamovanje spominskih slovesnosti za v Siriji ubite aktiviste MKLP. Meşale Tolu je zaposlena pri levičarski opozicijski tiskovni agenciji Etha, ki v Turčiji ni prepovedana, prepovedane niso bile niti prireditve, ki se jih je udeležila, niti publikacije, ki so jih zasegli pri njej.

Ujetništvo kot priznanje

V turških preiskovalnih zaporih je iz političnih razlogov še deset drugih nemških državljanov, med njimi aktivist za človekove pravice Peter Steudtner, ki je julija s temo o nenasilnem obravnavanju konfliktov sodeloval na istanbulski delavnici organizacije Amnesty International. Od februarja je v priporu in brez obtožnice, tako kot večina drugih novinarjev le zaradi svojega poročanja, tudi dopisnik nemškega dnevnika Die Welt Deniz Yücel. »Ujetništvo razumem kot priznanje, pa čeprav takšno, ki bi se mu z veseljem odrekel,« je ob nedavnem prejemu nemške medijske nagrade v njegovem imenu povedala sestra Ilkay. Domnevajo, da je v zaporu več kot 150 turških novinarjev. 

Kanclerka Angela Merkel je med predvolilno kampanjo napovedovala omejitev gospodarskih povezav s Turčijo, če ta ne bo izpustila zaprtih nemških državljanov, a je videti, da so turškemu predsedniku Recepu Tayyipu Erdoğanu cvetoči gospodarski odnosi z zahodnimi državami manj pomembni od njegovih političnih ciljev. Med njimi je izgon turških vojakov pri vojaški zvezi Nato in drugih, ki po propadlem poskusu državnega udara v Nemčiji prosijo za azil. Večina jih zatrjuje, da s poskusom Erdoğanove odstranitve z oblasti niso imeli nič, a se zaradi čedalje bolj samoljubne turške roke pravice kljub vsemu bojijo vrniti v domovino. Procesi proti novinarjem in neštetim drugim kažejo na upravičenost njihovega strahu.

V Nemčiji živi okrog tri milijone ljudi s turškimi koreninami, od katerih imajo mnogi tudi dvojno ali celo le turško državljanstvo ter so na turških predsedniških volitvah v večini podprli Erdoğana. Zapiranje njihovih rojakov v stari domovini vsaj nekaterim od njih daje misliti, Turčije pa se vse bolj izogibajo tudi nemški turisti. Po nedavni javnomnenjski raziskavi več kot polovica Nemcev nasprotuje dopustovanju v Turčiji, prej zelo priljubljeni turistični destinaciji.