Tiskane izdaje
Berlin – »Tisoči 'hulijev' na kupu, pripravljeni na nasilje, kaj boš naredila, Angela M.?« Spletni zapis enega od udeležencev nasilnih demonstracij proti skrajnemu islamu, ki so minulo nedeljo pretresle Köln, odseva nove dimenzije odmevov bližnjevzhodne krize na nemških in evropskih tleh.
Več kot 4000 na nasilje pripravljenih udeležencev kölnskih demonstracij je zagotovo pretreslo tudi kanclerko Angelo Merkel, saj je bila osupla vsa demokratična Nemčija. Varuhi reda so v nedeljo v porenskem velemestu le s težavo zadrževali nogometne huligane in desne skrajneže, ki so skupaj nastopili proti skrajnim islamistom - in vsem, ki so jim stopili na pot. Ranjenih je bilo 49 policistov, ki so položaj le s težavo spravili pod nadzor z vodnimi topovi, organizacija »Huligani proti salafistom«, ki se ji je v Porenju pridružila skrajno desničarska Pro NRW, pa že napoveduje skorajšnje demonstracije v Berlinu. Domnevajo, da je v nemški prestolnici okrog 1400 nogometnih huliganov, med njimi 232 takšnih, ki sami iščejo nasilje, skrajnih desničarjev pa je v nekaterih predelih nemške prestolnice ter bližnjih vzhodnonemških deželah še precej več. Lani naj bi tudi na nemškem vzhodu ustanovili mrežo HoGeSa, Huligani proti salafistom.
Nemški spreobrnjenci
Tudi zadnji seveda niso niti najmanj nedolžni. Poročali smo že, da je septembra v Wuppertalu skupina islamistov z napisom »šarijska policija« na oranžnih telovnikih prepričevala mimoidoče o odpovedi pijači, mamilom, prostituciji, igram na srečo, glasbi in drugem, kar naj bi prepovedovala njihova vera. Nemški spreobrnjenec v islam Sven Lau, ki je s kolegi pripravil sporno akcijo, je kasneje sicer zatrjeval, da je to bila le satira, ki naj pokaže zapostavljenost muslimanov v Nemčiji. Nekdanji gasilec iz Mönchengladbacha z novim imenom Abu Adam je videoposnetek akcije razstavil na internetu, da bi dokazal njeno nedolžnost, a je tako javna demonstracija islamskega paralelnega prava razburila mnoge.
Med njimi tudi najbolj na nasilje pripravljene skupine na drugem koncu ideološke in nacionalne lestvice. Če je pred tedni v Mannheimu proti salafistom demonstriralo okrog 30 ljudi, jih je bilo nekaj kasneje v Frankfurtu že 60, v Essnu 100 in Dortmundu 300, 4500 kölnskih demonstrantov pa še posebej vzbuja skrb tudi zaradi priznanj na spletnih straneh, da so v resnici proti islamu nasploh in proti vsem priseljencem te vere v Nemčiji. Med kölnskimi huligani je bilo veliko starejših iz prejšnjih valov z nogometom povezanega nasilja, skupaj z neonacisti pa so se najprej stepli s privrženci turškega nogometnega kluba Galatasaray Istanbul.
Zaskrbljeni komentatorji tudi zdaj pišejo o paralelnem pravu, ki z nogometom nima nič skupnega in ni usmerjeno le proti salafistom, ampak kar proti vsej nemški demokraciji. »Bralci Spiegla in Bilda so imeli desetletja časa, da naredijo red, zdaj smo na vrsti mi,« je še en spletni zapis neonacista z nazivom SS-Siggi, ki je v nedeljo kraljeval tudi v nekaterih nemških medijih. Še pred zagovorniki gesla »svoboden, socialen in nacionalen« so pravico vzeli v svoje roke tako imenovani »rockerji«, nasilne bande, ki v številnih nemških velemestih nadzorujejo zločinsko podzemlje.
Geslo »Ausländer raus« (tujci ven) pri takšnih nikoli ni daleč in Nemčija se bo zdaj morala soočiti tudi s skrajnodesničarskimi nasilneži. Že prej se je tako kot druge zahodne demokracije mrzlično spraševala, kaj s spreobrnjenci v radikalni islam v svojih vrstah. Zdaj domnevajo, da se je boju tako imenovane Islamske države v Siriji in Iraku priključilo že 1800 ljudi z nemškimi potnimi listi, kakšnih 150 naj bi se jih vrnilo domov, hitro narašča tudi število privržencev najbolj radikalnih struj islama.
Korak k razsvetljenstvu
Razkol je tudi teoretski. Eni obtožujejo salafiste, da zlorabljajo islamsko vero, drugi verjamejo, da ta še ni doživela razsvetljenstva, ki je po 18. stoletju pomembno vplivalo na krščanstvo. Navajajo tožbo proti znanemu nemškemu kabaretistu Dietru Nuhru, ki ga je neki osnabrüški musliman pravkar naznanil zaradi žaljenja islamske vere. To samo po sebi ne bi bilo nič takega, če ne bi britanski pisatelj Salman Rushdie že četrt stoletja živel v strahu pred smrtonosno fatvo.
Nemčija se spomni tudi incidenta s pokojnim komikom Rudijem Carrellom, ko se je ta leta 1987 ponorčeval iz zvezdniške privlačnosti pokojnega ajatole Homeinija. Iranska vlada je odpoklicala svojega veleposlanika iz Nemčije ter izgnala iz države nekaj nemških diplomatov, pobesneli »študentje« so proti Nemčiji demonstrirali na teheranskih ulicah. Rudi Carell se je na koncu opravičil »iranskemu ljudstvu«, nizozemskega režiserja Thea van Gogha, ki se ni opravičeval, pa je leta 2003 zabodel muslimanski priseljenec.
V primeru kabaretista Nuhra vsaj visoki predstavnik muslimanov v Nemčiji Aiman Mazyek kliče k pomiritvi pregretih živcev. Čeprav tudi sam nasprotuje njegovim primerjavam islama z nacizmom, mora po njegovem prepričanju Dieter Nuhr sam odgovarjati za svoje izjave in mu ni treba s tožbami delati dodatne reklame. Je to že majhen korak k razsvetljenstvu? Nemški neonacisti, ki jih Nuhr tudi razgalja z vso ostrino svojih izjav, ne mislijo tako - in tudi sami ne ostajajo le pri besedah.
