Nepalski Šerpe svarijo: Mati boga Zemlje je jezna

Dokumentarni film Šerpa v nedeljo ni dobil nagrade, je pa svetu poslal pomembno sporočilo.

Objavljeno
15. februar 2016 22.06
Zorana Baković
Zorana Baković

Začetek plezalne sezone se počasi bliža vznožju Himalaje, nepalski Šerpe pa opozarjajo, da so bogovi še vedno jezni. Vznemirjajo jih ljudje in vse bolj bolna narava, oholi turistični planinci pa tudi podnebne spremembe.

Sicer pa, mar ni bila lanska sezona prekinjena le nekaj tednov po tem, ko se je začela, in to zaradi katastrofalnega potresa, ki je prizadel Nepal in v katerem je umrlo približno devet tisoč ljudi, pol milijona pa jih je ostalo brez strehe nad glavo?

Letos se mnogi od Šerp ne bodo približali strmim gorskim stenam. Nekateri bodo s tem izkazali spoštovanje umrlim. Drugi se še vedno bojijo gorskega demona. Tretji pa še vedno čakajo, da bo vlada izpolnila njihove zahteve, ki so ji jih predložili po tem, ko je pred dvema letoma plaz zgrmel čez tabor v bazi na Mount Everestu in pod seboj pokopal šestnajst ljudi. Med njimi je bilo kar trinajst nepalskih vodnikov.

Karikatura ambicij na gorskih stenah

Eden od dokumentarnih filmov, nominiranih za letošnjo nagrado bafta (British Academy od Film and Television Arts), je posvečen prav tej temi. Film Šerpa avstralske režiserke in alpinistke Jennifer Peedom je bil posnet tik pred lanskim potresom. Umeščen je v okvir zgodbe o Šerpi Purbi Tašiju, veteranu vzponov, ki se je v trenutku, ko so snemali film, pripravljal na svoj 22. vzpon. V nasprotju s tistimi, ki jih bo vodil proti vrhu, Purbi ni do tega, da bi premagal goro, še manj pa, da bi postal slaven. Toda od denarja, ki ga zasluži med sezono, živi njegova celotna družina. In to vse leto.

Jennifer Peedom se je prvotno nameravala osredotočiti na portret etnične skupine, imenovane Šerpa. Od približno 154.000, kolikor jih je, jih večina živi v vzhodnih predelih Nepala. Zaradi telesne in duhovne povezave z gorami so nenadomestljivi vodniki ekspedicij. Vse odkar je Edmund Hillary leta 1953 prvi stopil na Mount Everest, in to v spremstvu Šerpe Tenzinga Norgaja, skorajda ni alpinista, ki bi se v himalajsko pustolovščino odpravil brez vodnika iz Vzhodnega naroda, kar ime Šerpa pomeni v tibetanskem jeziku (šhar – vzhodni, pa – narod).

Za Šerpe je Čomolungma (kar je pravo ime Mount Everesta) mati boga Zemlje in mnogi od njih so prepričani, da se nesreče dogajajo zato, ker se ne bi smelo hoditi po njeni glavi, ljudje pa to vztrajno počnejo. Še huje, zdaj se neredko zgodi, da se za vzpon na streho sveta v enem letu prijavi več kot šeststo alpinistov, tako da himalajske gorske stene, na katerih so svojčas zgolj redki posamezniki v popolni samoti iskali sebe, preizkušali moč volje in svoje plezalne veščine, postajajo nevzdržno obiskane trase. Jennifer Peedom te planince v svojem filmu prikazuje skoraj kot karikaturo nakopičenih ambicij na gorskih stenah. In medtem ko je vsak od plezalcev sposoben za svoj poskus, da se povzpne na glavo boginje, plačati okoli 75.000 dolarjev, zasluži Šerpa v celotni sezoni, ki traja zgolj nekaj mesecev, od 3000 do 8000 dolarjev. Zato je 47-letni Purba še vedno reven, čeprav je med alpinisti po vsem svetu znan kot eden najboljših spremljevalcev.

Tragedije so posledice podnebnih sprememb

Težko si je nasploh predstavljati Himalajo, ne da bi se v vse okoli nje vpletala čustva. Spoštovanje in strah pred nepredvidljivim, občudovanje in neustavljiva želja po tem, da se gori vsili volja človeka. V vsa ta nesoglasja vnaša položaj Šerp še tisto človeško, socialno in ekološko razsežnost.

Če ne bi bilo tujih plezalcev, Šerpe ne bi imeli nikakršnega vira prihodkov. A več ko je teh obiskovalcev, bolj prihaja do izraza neenakopravni status spremljevalcev, od katerih je pravzaprav odvisna planinarska industrija, ki Nepalu na leto prinese okoli 350 milijonov dolarjev. Po tragediji, ki jo je pred dvema letoma izzval plaz, so Šerpe od nepalske vlade zahtevali, da se iz zaslužka, zbranega v tem sektorju, izloči vsota, s katero bi se vplačevalo življenjsko zavarovanje, izplačevala nadomestila ob morebitnih poškodbah in zagotavljala pomoč družinam tistih vodnikov, ki bi se v gorah smrtno ponesrečili.

Čeprav so se pogajanja z vlado začela že med reševalno akcijo leta 2014, številne od teh zahtev še vedno niso izpolnjene, varnost in status Šerp pa sta pogosto prepuščena tujim agencijam, ki sem vodijo plezalce z vsega sveta.

Tudi film Jennifer Peedom v gledalcu na koncu pusti enak zmeden vtis, kakršen sicer vlada med Šerpami. Ob stiku s čudežno lepoto gore postane človek instinktivno vernik velike narave. A se je hkrati želi tudi dotakniti. In v tem trenutku se začne spor. Čomolungma že tako trpi zaradi posrednega dotika človeka, saj so vsi ti pogosti plazovi posledica podnebnega segrevanja. Zaradi topljenja ledu, pravijo Šerpe, so postale vremenske razmere nepredvidljive, plezanje pa toliko bolj nevarno. Številni alpinisti bodo, tako opozarjajo nepalski spremljevalci, med vrnitvijo v maju naleteli na gole skale. Še pred desetimi leti so bile skale v tem času še vedno prekrite z debelo plastjo ledu. Čas je za akcijo, pozivajo Šerpe. Mati boginja je jezna.