Tiskane izdaje
New York – V knjigarne prihaja knjiga, ki je povzročila razkol med Donaldom Trumpom in nekdanjim vplivnim svetovalcem Stevom Bannonom. Avtor Michael Wolff je z razkrivanjem neprijetnih podrobnosti iz Bele hiše sprožil premik na desnici.
Plaz so sprožile prve recenzije knjige Fire and Fury: Inside the Trump White House (»Ogenj in bes: znotraj Trumpove Bele hiše«), v kateri Wolff na podlagi več kot 200 pogovorov z ameriškim predsednikom in ljudmi okoli njega razkriva, kako je lani vlada drsela iz krize v krizo, medtem ko so posamezne frakcije v njej bile neizprosen boj med sabo. Trump je v njej prikazan kot vzkipljiv in neuk voditelj, eno od osrednjih vlog pa ima Bannon, politični svetovalec, ki je poleti 2016 pomagal oživeti omrtvelo in na videz brezupno kampanjo, nato pa je prvega pol leta kot glavni strateg močno zaznamoval delo Bele hiše.
Bannon je v Wolffovi knjigi vir posmehljivk na račun Trumpove družine. Srečanja z ruskimi predstavniki, ki ga je organiziral sin Donald Trump mlajši, ni označil samo za nepremišljeno neumnost, pač pa celo za »izdajalsko« in »nedomoljubno«. Po njegovih besedah bodo preiskovalci Trumpa mlajšega »na nacionalni televiziji strli kot jajce«. Nekdanji svetovalec je celo prepričan – kot piše Wolff –, da je junior vpletel v dogajanje svojega očeta, ruska preiskava posebnega preiskovalca pa se bo po njegovem mnenju končala z obtožbami o pranju denarja. Pri tem poskuse Bele hiše, da se rešijo preiskave, opiše kot ljudi, ki »sedijo na obali in skušajo preprečiti orkan pete kategorije«.
Prepričani o porazu
Knjiga je polna podobnih cvetk: milijarder Thomas Barrack, eden od dolgoletnih Trumpovih sodelavcev, naj bi zaupal prijatelju, da predsednik »ni samo nor, ampak tudi neumen«. Podobno naj bi Bannon, ki je bil v nenehnem spopadu z Jaredom Kushnerjem in Ivanko Trump, predsednikovim zetom in hčerjo ter zdaj uradnima svetovalcema v Beli hiši, o slednji menda dejal, da je »neumna kot noč«. Opisana je vsesplošna osuplost, zmešana z grozo, ko so v Trumpovem štabu spoznali, da so zmagali. Največje solze obupa pa naj bi prelivala Melania Trump, ki menda spi v ločeni spalnici.
Mnogo poznejših težav Bele hiše naj bi izviralo prav iz nejevere v zmago spornega kandidata. Ko so upokojenega generala Michaela Flynna, ki je v kampanji sodeloval kot svetovalec za zunanjepolitična in varnostna vprašanja, opozorili, da prejemanje 45.000 dolarjev plačila za govore v Rusiji ni dobra zamisel, naj bi odgovoril, da »bo to težava samo, če bomo zmagali«. Podobno Trump ni hotel razkriti svojih davčnih napovedi, saj bi to škodovalo njegovi poslovni karieri, ki jo je imel v mislih po tako uspešni promociji svojega imena.
Grožnje in posmeh
Odgovor je prišel hitro. Trumpovi odvetniki so opozorili založnika, da Wolffovo delo vsebuje lažne trditve, ki bi lahko bile povod za tožbe, tem pa bi lahko sledile »obsežna finančna odškodnina in kazenske sankcije«. Michael Wolff je ugledni medijski kritik in kolumnist, ki je pred tem napisal biografijo Ruperta Murdocha, medijskega mogotca, ki ga Trump občuduje (občutek menda ni vzajemen). Pred tem je za revijo Hollywood Reporter imel intervju tako s Trumpom kot Bannonom, kar mu je pomagalo dobiti izjemen dostop do Bele hiše. Ta zagotovo ni pričakovala takšnega izdelka.
Naslovnica težko pričakovane knjige o predsedniku Trumpu. Foto: AFP
Prejšnji predsedniki so se izogibali spopadom z založniki nelaskavih knjig, saj je to le reklama za še večjo prodajo, tudi Wolffova se je povzpela na prvo mesto Amazonove lestvice. Toda svojeglavi Trump nima samo dolgoletne tradicije sodnih groženj novinarjem in založnikom (čeprav jih pogosto ni uresničil), po poročilih iz Bele hiše naj bi bil menda ves iz sebe od besa. Še posebej naj bi ga razkačil Bannon, zaradi česar je v sredo v pisnem sporočilu zapisal, da je ta »imel le malo z našo zgodovinsko zmago« in bil v kampanji »le zaradi lastnih interesov«. »Ko je bil odpuščen, ni izgubil le službe, ampak tudi pamet,« si je predsednik ZDA dal duška.
Populistična shizma
Ta hip so najbolj srečni v vrhu republikanske stranke, saj razkol med Trumpom in avtorjem skrajnega nacionalističnega populizma pomeni, da bo Bannonova populistična revolucija, kot imenuje majanje vrha desnice v Washingtonu, izgubila precej vetra iz jader. Če bo spor trajal – kar pri Trumpu nikoli ni jasno –, se bo predsednik moral opreti na Mitcha McConnella, prvega senatorja republikancev, kar pomeni podporo Bele hiše zmernejšim kandidatom na jesenskih volitvah in ne Bannonovim »požigalcem Rima«, kot so nekateri republikanski svetovalci oklicali skrajno krilo stranke.
Nevarnost je očitno prepoznal tudi Bannon in v sredo oklical Trumpa za »velikega človeka« ter zagotovil, da ga bo še naprej brez zadržkov podpiral. Po porazu Roya Moora v Alabami, ko so republikanci po četrt stoletja predali senatni sedež ene najbolj konservativnih zveznih držav demokratom, je njegova blagovna znamka načeta. »Očitno je zelo hitro zamenjal melodijo,« se je predsednik včeraj posmehnil spravljivim tonom svojega nekdanjega stratega.
