Tiskane izdaje
Čeprav so javnomnenjske raziskave in izidi vzporednih volitev napovedovali uspeh levosredinske koalicije Sionistična zveza, spremembe oblasti v Tel Avivu pa so se nadejali tudi izraelski zavezniki na Zahodu, je na predčasnih parlamentarnih volitvah doslej vladajoča desničarska stranka Likud celo pridobila nekaj sedežev v knesetu.
V torek zvečer so Izraelci legli spat v prepričanju, da se državi obetajo spremembe na vrhu oblasti. Tako so vsaj napovedovali izidi vzporednih volitev, ki so namerile izenačen rezultat med glavnima tekmicama, sovoditelj Sionistične zveze Izak Hercog pa se je že zahvaljeval volivcem in obljubljal, da bo sestavil vlado, ki jih bo popeljala v lepšo prihodnost.
V zadnjem trenutku
A več glasov ko je preštela volilna komisija, bolj je bilo jasno, da so zadnji obupani Netanjahujevi pozivi privržencem, naj pridejo na volišča, učinkovali. V novem, 120-članskem knesetu bo imel Likud 30 poslancev, zato bo njihov predsednik Netanjahu z manjšimi desničarskimi strankami lažje sestavil novo vlado od nasprotnika Hercoga, čigar levosredinska zveza je dobila le 24 sedežev, njegove morebitne koalicijske zaveznice pa so dosegle preslabe volilne rezultate, da bi skupaj zbrali 61 poslancev, kolikor bi jih potrebovali za sestavo vlade.
V torek zvečer je po objavi zavajajočih neuradnih rezultatov izraelski predsednik Reuven Rivlin, ki mora v enem tednu izbrati novega mandatarja, ponovno izjavil, da se zavzema za vlado narodne enotnosti, v kateri bi morala oba tekmeca sodelovati. Ta najbrž ne bi dolgo obstajala, saj bi bila njena prva naloga reforma volilnega sistema.
»Potrebujemo vlado enotnosti, ki bo preprečila bliskovito razpadanje izraelske demokracije, in čimprejšnje nove volitve,« je izjavil Rivlin. Po besedah Hercoga, ki je danes priznal poraz in čestital Netanjahuju, je opozicija edina realistična opcija za njegovo koalicijo, zato se ne bo priključila vladi narodne enotnosti, ki bi jo vodil Netanjahu. Ta je že dan prej zavrnil predsednikovo željo, saj je, ko je oddal svoj glas na volišču, obljubil volivcem, da skupna vlada z levico odpade.
Čeprav se bo predsednik države šele v nedeljo posvetoval s predsedniki parlamentarnih strank o novi vladi, je Netanjahu danes povedal, da se že pogovarja o bodoči koaliciji s predstavniki drugih desničarskih parlamentarnih strank in da bo v nekaj tednih sestavil vlado. A možnost vlade narodne enotnosti še vedno ni izključena, saj »Netanjahujeve obljube ne pomenijo nič«, kakor pravi znani izraelski politični analitik Nahum Barnea. »Napisane so na led sredi zelo vročega dneva,« je zapisal v komentarju za časnik Jediot Aharonot. Tudi Elliott Abrams iz ameriškega Centra za tuje odnose ni prepričan, da Netanjahu res hoče desno koalicijo. »Včasih je raje uravnoteževalec, vlada narodne enotnosti pa bi mu omogočila odigrati to vlogo,« je Abrams zapisal za National Interest.
Politična združba
Volitve v judovski državi, v kateri je petina prebivalcev Arabcev, so prinesle tretje mesto Združeni listi, ki je dobila 14 poslancev. Ta širša koalicija raznorodnih arabskih strank, ki so se združile v uporu proti sedanji izraelski vladi, bi bila dobra zaveznica Sionistični zvezi, če bi tej uspel napovedan preboj. Sicer pa analitiki arabski politični združbi komunistov in islamistov ne napovedujejo dolgoročnega in usklajenega političnega delovanja. »Palestinsko vprašanje« med kampanjo ni bilo glavna predvolilna tema. Netanjahu je tokrat svaril pred zunanjim sovražnikom Iranom in njegovim domnevnim jedrskim oboroževanjem, Herzog pa je v državi, v kateri se večajo premoženjske razlike med prebivalstvom, število revnih pa narašča, nabiral podporo med volivci z obljubami o socialnih spremembah.
Sedanji premier je dan pred volitvami poskušal ukrasti še zadnje glasove desničarskim konkurentom z obljubo, da Palestinci ne bodo dobili svoje države, če bo ostal premier. Na dan volitev je pozival privržence, naj nujno pridejo glasovat, ker da levičarji z denarjem tujih vlad z avtobusi vozijo na volišča množice arabskih volivcev. Hercog je zagovornik »rešitve dveh držav«, ni pa za delitev Jeruzalema, ki da bi moral biti enotno mesto in prestolnica judovske države.
Iz Hamasa so sporočili, da jim je vseeno, kdo bo sestavljal novo vlado, saj da imajo vse izraelske politične stranke enak odnos do Palestincev. Evropska »zunanja ministrica« Federica Mogherini je Netanjahuju čestitala za zmago in »povedala, da je pripravljena z njim sodelovati pri mirovnem procesu, ki se mu je sam javno odpovedal«, kakor je na twitterju duhovito pripomnil novinar Al Džazire Gregg Carlstrom.
Iz Bele hiše, ki je na bojni nogi s sedanjim izraelskim premierom, so najprej sporočili, da bo ameriški predsednik Barack Obama ne glede na izid volitev sodeloval z novim izraelskim premierom pri krepitvi že tako dobrih odnosov med državama. Danes so izrazili zaskrbljenost zaradi Netanjahujeve ostre protipalestinske retorike med predvolilno kampanjo, ki »spodkopava naše demokratične vrednote in ideale«, tiskovni predstavnik Bele hiše Josh Earnest pa je Netanjahuja spomnil, da »je že več kot 20 let politika ZDA to, da sta le dve državi možnost za rešitev konflikta med Izraelci in Palestinci«.
