Nevarna ljubezen in križi, ki štrlijo iz okolja

Kitajski Veliki zid je načet. Čezenj lahko priletijo tuji vplivi in skozenj prodirajo skriti sovražniki. Kitajsko ljudstvo se mora pripraviti na še eno »ljudsko vojno«. Tokrat proti vsem izzivom, ki ogrožajo nacionalno varnost.

Med temi izzivi so tuji vohuni, razne religije in seveda vse tuje nevladne organizacije (NGO). Ksenofobija s kitajskimi značilnostmi je znova na vrhuncu.

Kampanja se je začela 15. aprila, ko je Kitajska zaznamovala dan izobraževanja o nacionalni varnosti. Ob tej priložnosti je stanovanjske bloke oblepila z velikimi risanimi posterji z naslovom Nevarna ljubezen.

Na posterju je prikazana Xiao Li, dekle z velikimi očmi in moderno obleko, ki jo prijateljica povabi na zabavo pri »nekem tujem prijatelju«. »Saj želiš malce vaditi angleščino, ne?« jo nagovarja. Xiao Li gre še isti dan do Davida, ki se ji predstavi kot gostujoči profesor ter vsakega gosta vpraša, kaj počne. Ko mu Xiao Li pove, da dela v vladnem odseku za propagando, jo šarmantni tujec povabi na večerjo. Tako se začne njuna zveza. Na naslednji sliki David prepričuje Xiao Li, da je za njegov esej pomembno, da vsebuje »interne zapise«, ki jih piše ona za kitajsko vlado. »Toda imamo predpise o varovanju skrivnosti,« se mu upre Xiao Li, ki privoli šele, ko ji »profesor« obljubi, da bo vse podatke uporabil zgolj v znanstvene namene. A pozneje se David ne oglasi več.

Namesto običajnih šopkov rož, ki jih je do takrat pošiljal, prideta pred njena vrata agenta ministrstva za državno varnost. Na naslednji sliki je Xiao Li objokana in z lisicami na rokah. Resni uradnik ji recitira določila iz kitajskega zakona o protišpijonaži. »Vsaka institucija, organizacija ali posameznik, povezan s tujo institucijo, organizacijo ali posameznikom, ki se ukvarja z vohunjenjem, je udeleženec pri kriminalnem dejanju.«

Tuja infiltracija

Nekaj dni po tem, ko so bili kitajski državljani opozorjeni, da so tujci lahko vohuni, je tudi sam predsednik Xi Jinping 23. aprila na partijskem sestanku, posvečenem verskemu vprašanju, opozoril na »tujo infiltracijo s pomočjo religij«. Nacijo je pozval k obrambi pred »ideološkim prodorom ekstremizma«.

Xi je, kot že nekajkrat, obljubil, da bo vlada popolnoma spoštovala svobodo verovanja. Vendar je poudaril, da bodo morale verske skupine »svoje doktrine spojiti s kitajsko kulturo, ubogati kitajske zakone in se posvetiti kitajskim reformam ..., vse to s ciljem uresničevanja kitajskih sanj in novega vzpona.

Vsakič ko voditelj države in partije spregovori o verski svobodi, verniki trpijo. Ko je tako Xi naložil partijskim kadrom, naj »vodijo in izobražujejo verske kroge ter jih usmerjajo k osnovam socialističnih vrednot«, je bilo jasno, da je bilo s tem za vsako od petih priznanih religij in več kot sto milijonov vernikov ponovno začrtano ozemlje svobodnega delovanja. Beseda »lokalizacija« je bila večkrat ponovljena kot »ključno poslanstvo pri pomoči religijam, da se prilagodijo socialistični družbi«. Medtem pa so s 1200 cerkva v pokrajini Zhejiang odstranili križe, saj so v nasprotju s predpisom o videzu stavb. Zhang Kai, odvetnik, ki v sodnih procesih brani cerkve, je že več kot sedem mesecev v priporu. Privedli so ga pred kamere državne televizije, da je priznal sodelovanje s »tujimi silami«.

Nove doze ksenofobije

Poleg tega je bil ta četrtek sprejet tudi zakon o NGO-jih. Vsi tuji NGO-ji, tudi tisti, ki se ukvarjajo z dobrodelnostjo ali zaščito okolja, se morajo registrirati na policiji in poiskati profesionalni organ, ki bo njihov sponzor. V nasprotnem primeru bodo morali zapustiti Kitajsko.

Zahodne vlade so izrazile zaskrbljenost zaradi takšnega dušenja civilne družbe, a kitajski odgovor je bil: »Trpeli bodo zgolj tisti, ki kršijo kitajske zakone.« Sicer pa je končni tekst zakona veliko blažji od predloženega osnutka, ki je, na primer, omejeval število pisarn za tuje NGO na eno za vso Kitajsko.

Na Kitajskem ima pisarne okoli sedem tisoč NGO-jev. Mnogi delujejo v tej državi že več kot tri desetletja. Na začetku reform so jih sprejeli kot pomoč pri razvoju gospodarstva, šolstva, javnih institucij. Vendar je bilo njihovo delovanje že večkrat zoženo, zato jih danes veliko obstaja v »sivi coni«, v kateri niso dovoljeni, a tudi ne prepovedani. Registracija je uspela zgolj nekaterim neprofitnim organizacijam, na primer Worldwide Fund for Nature in Save the Children. Vsi drugi NGO-ji se bojijo, da so se znašli pred zidom. To je, pred Velikim zidom, ki ga partija restavrira in luknje maši z novo dozo ksenofobije.