Tiskane izdaje
Oslo – Namesto volivcev, ki so na nedavnem referendumu zavrnili mirovni sporazum med kolumbijsko vlado in Revolucionarnimi oboroženimi silami Kolumbije (Farc), je prizadevanja pogajalcev prepoznal Nobelov odbor – nagrado za mir je podelil predsedniku Juanu Manuelu Santosu.
Na očitke, da ne spoštujejo volje kolumbijskega ljudstva, v Oslu odgovarjajo, da so volivci zavrnili točno določeni sporazum, ne miru. A ta je, kot opozarjajo, ogrožen. »Obstaja nevarnost, da se bo mirovni proces ustavil in da se bo državljanska vojna znova razplamtela,« menijo, zato je toliko bolj pomembno, da sprti strani še naprej spoštujeta prekinitev spopadov. »Nagrado moramo razumeti tudi kot poklon kolumbijskemu ljudstvu, ki kljub velikim preizkušnjam in zlorabam ni opustilo upanja na pravični mir,« je svojo odločitev pojasnil Nobelov odbor.
Privrženci mirovnega sporazuma vztrajajo na trgu v Bogoti. Foto: John Vizcaino/Reuters Pictures
Prav v imenu kolumbijskega ljudstva je predsednik Juan Manuel Santos sprejel prestižno priznanje. Napovedal je, da sta desetletja sprti strani kljub referendumski zavrnitvi mirovnega sporazuma »zelo, zelo blizu« novemu dogovoru, Nobelova nagrada pa jima ga bo pomagala doseči. Pogajalci obeh strani so njegove besede pozneje potrdili s sporočilom, da bodo poslušali tiste, ki so glasovali proti sporazumu. Tega se nadeja tudi nekdanji kolumbijski predsednik in Santosov mentor, zadnje čase pa zagrizen nasprotnik Álvaro Uribe. Ta je dobitniku Nobelove nagrade za mir čestital, ob tem pa izrazil pričakovanje, da bo nagrada privedla do sprememb tistih določil sporazuma, ki so, kot je dejal, škodljive za demokracijo.
Mir še vedno glavni cilj
Santos je bil skupaj z ostalimi vidnejšimi akterji sporazuma ves čas med favoriti za prejem prestižne nagrade, a si je po tem, ko so volivci dogovor zavrnili, le malokdo mislil, da se bo to dejansko zgodilo. Priznanje je vseeno dobil, kar je pomembna spodbuda za napovedi obeh strani, da si bosta prizadevali ohraniti dogovor. Kljub temu v oči bode dejstvo, da je nagrado prejel le Santos, ne pa tudi uporniki.
To je nekoliko presenetljivo. Čeprav primerov, ko je nagrado za »podajanje roke« drugi strani prejel le en dobitnik, ne manjka – denimo zahodnonemški kancler Willy Brandt leta 1971 za zbliževanje s komunističnim vzhodom in južnokorejski predsednik Kim Dae Jung leta 2000 za poskus sprave s Severno Korejo –, je Nobelov odbor doslej običajno nagradil obe strani mirovnega procesa. Leta 1993 so tako za njuno delo na miroljubnem končanju režima apartheida priznanje podelili Nelsonu Mandeli in Frederiku de Klerku. Leto pozneje so za mirovni dialog, ki je pripeljal do sporazuma iz Osla, nagrado dobili palestinski voditelj Jaser Arafat, izraelski premier Jicak Rabin in zunanji minister judovske države Šimon Peres. Štiri leta zatem sta nagrado za mirovna pogajanja na Severnem Irskem prejela John Hume in David Trimble.
Nobelov odbor je nagrado za mir podelil predsedniku Juanu Manuelu Santosu. Foto: Heiko Junge/NTB Scanpix/via Reuters
Norveški odbor stoji za svojo odločitvijo. »Predsednik Santos je naredil prvi zgodovinski korak. V preteklosti so že bili drugi poskusi, a tokrat se je kot vodja vlade z jasnim namenom, da doseže rezultat, vrgel v proces. Zato smo se osredotočili le nanj,« je pojasnila njegova predsednica Kaci Kullmann Five. S tem je kolumbijskemu predsedniku morda podarila vplivno orožje – moralno podporo – v pogajanjih z opozicijo, ki nasprotuje nekaterim točkam dogovora z uporniki, predvsem določbam o amnestiji za blažje zločine in možnosti politične participacije gverilcev.
Po drugi strani pa bi bila podelitev nagrade tudi Farcu priznanje za njegova prizadevanja in pripravljenost skleniti mir, čeprav za zdaj nič ne kaže, da so uporniki užaljeni, ker so bili izvzeti. Nasprotno: njihov vodja Rodrigo Londoño oziroma Timochenko je kolumbijskemu predsedniku, pa tudi ostalim sodelujočim v pogajanjih, že čestital za priznanje. To bo, kot je ocenil, pripomoglo k izgradnji miru v državi. »Edina nagrada, ki si jo želimo, je mir s socialno pravičnostjo za Kolumbijo, brez paravojaških enot, povračilnih ukrepov in laži.«
