Nov poraz konservativnih sodnikov

New York − Izbiranje novega­ sodnika je zasenčilo delo ameriškega vrhovnega sodišča, ki tudi v osemčlanski sestavi­ opravlja svoje poslanstvo. V najodmevnejši odločitvi zadnjih dni so preprečili poskus konservativnih sodnikov, da razvrednotijo istospolne zveze, in ženski, ki je posvojila otroke nekdanje soproge, omogočili, da je še naprej v stiku z njimi.

Vrhovno sodišče je junija lani s priznanjem istospolnih porok usmerilo ZDA na pot modernih držav, a se še vedno sooča z odporom nazadnjaškega dela družbe. Tako so vrhovni sodniki v ponedeljek razveljavili odločitev podrejenega vrhovnega sodišča zvezne države Alabama, ki je zavrnilo pravico nekdanje soproge do stika s posvojenimi otroki. Nekdanji par, ki je znan samo po začetnicah imen, E. L. in V. L., je živel skupaj od leta 1995 in imel skupen priimek. E. L. je s pomočjo darovalca sperme leta 2002 rodila prvega otroka, leta 2004 pa še dvojčka, vse tri pa sta skupaj vzgajali do ločitve pred petimi leti.

Ni cvetja brez trnja

Tako kot si istospolni pari želijo zakonskih radosti, jim tudi ni prihranjeno njegovo trnje, ločitev pa se je sprevrgla v boj V. L. za pravico do obiskovanja otrok. Posvojitev sta opravili v Georgii, kamor sta se leta 2006 začasno preselili, saj Alabama ni omogočala posvojitev istospolnim družinam. Nižje sodišče je to upoštevalo in V. L. omogočilo stik z otroki, a so nato konservativni vrhovni sodniki v Alabami razveljavili odločitev, pri čemer so med drugim trdili, da posvojitev ni veljavna, ker se E. L. pred tem ni odpovedala starševskim pravicam.

Vrhovni sodniki v Alabami so se tako izognili prvotni tožbi matere, ki se je sklicevala na ustavo Alabame, po kateri južnjaška zvezna država ni priznavala istospolnih zvez, sklenjenih v drugih zveznih državah. Od lanske razsodbe ameriških vrhovnih sodnikov so istospolne poroke veljavne po vseh ZDA, zato so ubrali nenavadno obvoznico, da naj bi sodišče v Georgii pri postopku posvojitve naredilo pravno napako in napačno razlagalo tamkajšnjo zakonodajo. V ponedeljek je ameriško vrhovno sodišče brez nasprotnih mnenj zavrnilo tovrstno razmišljanje kot neustavno.

Alabamski vrhovni sodnik Roy Moore, ki je enkrat že izgubil službo, ker ni hotel odstraniti iz sodišča spomenika desetim zapovedim, je pred tem v petek v ločenem primeru s stisnjenimi zobmi priznal, da morajo skladno z odločitvijo vrhovnega sodišča zavrniti vse postopke proti istospolnim porokam. Član sodišča Tom Parker, ustanovitelj zelo konservativne Alabamske družinske zveze, pa je v ločenem mnenju trdil, da bi morali omogočiti posvojitve le družinam, v katerih sta starša različnega spola, ter zavrnil »samodrštvo in tiranijo« ameriškega vrhovnega sodišča.

To na jugu ZDA ponavadi pomeni, da jih je nekdo »prisilil spoštovati pravice ljudi, ki jih ne maram«, je zatrdil Garrett Epps iz časnika Atlantic. Tako je razvpiti nekdanji guverner Alabame George Wallace leta 1963 začel vodenje države z besedami: »segregacija danes, segregaciji jutri, segregacija za vedno«. Vrhovno sodišče Alabame pa je časih takšnih rasnih delitev sprejemalo odločitve o segregaciji v šolah in javnih prostorih, »dokler ni postalo znano kot zbor ničvrednežev brez zakonov«, kot se je slikovito izrazil Epps.

Iskanje sodnika

Bela hiša medtem pospešeno išče kandidata, s katerim bi izzvala kongres, naj zapolni izpraznjeno mesto na vrhovnem sodišču. Primer iz Alabame bo nov dokaz za konservativno desnico v kongresu, v kakšne brezbožne vode jih pelje preveč liberalna najvišja sodna oblast v državi, zato bodo še odločneje nasprotovali potrditvi Obamovega predloga ter hkrati v žepu stiskali pesti, da bodo Američani jeseni izvolili konservativnega republikanskega predsednika.

V javnosti so doslej zakrožila imena več pravnikov, ki naj bi jih Bela hiša preverjala za morebitno nominacijo. Zvezna sodnika Merrick Garland in Sri Srinivasan sta pri svojem prejšnjem imenovanju dobila trdno podporo republikancev. Zvezna sodnica Ketanji Brown Jackson je od poroke v sorodstvu z republikanskim predsednikom spodnjega doma kongresa Paulom Ryanom. Mediji so pred tem omenjali sodnico Jane Kelly iz Iowe, kar bi povzročilo težave tamkajšnjemu republikanskemu senatorju Charlesu Grassleyju, saj je že napovedal nasprotovanje vsakršni izbiri predsednika Baracka Obame.

Preverjanje zvezne policije FBI naj bi trajalo še vsaj dober teden, izbor kogarkoli od omenjene četverice pa bo precejšnja zadrega za republikansko večino v kongresu. Javnosti bodo v volilnem letu težko pojasnili, zakaj se nenadoma tako ostro upirajo pravniku, ki so ga pred tem brez težav imenovali na pomembno sodniško funkcijo. Vodja senatne večine Mitch ­McConnell je celo oznanil, da se ne bo niti sestal z osebo, ki jo bo predsednik Barack Obama predlagal za člana vrhovnega sodišča.