Nova hladna vojna med Rusijo in Zahodom

Odmevi iz varnostne konference: Dmitrij Medvedjev trdi, da drsimo v novo hladno vojno, Jens Stoltenberg pa Rusije noče imenovati za sovražnika Nata.

ned, 14.02.2016, 22:00

München – Podoba sveta je bila mračna že na začetku letošnje münchenske varnostne konference in je takšna ostala tudi ob njenem zaprtju, meni organizator in nekdanji visoki nemški diplomat Wolfgang Ischinger.

Srečanje visokih politikov in strokovnjakov z vsega sveta pa bo zagotovo zaznamovala izjava ruskega premiera Dmitrija Medvedjeva o drsenju v novo hladno vojno. Ischinger meni, da nekaj upanja prinaša telefonski pogovor med predsednikoma Rusije in ZDA o premirju v Siriji, za katerega sta se tik pred začetkom konference dogovorila zunanja ministra obeh držav skupaj z drugimi predstavniki mednarodne podporne skupine za Sirijo.

Večina je pred tem dvomila o »münchenski zavezi«, zdaj pa Putin v Siriji spet predlaga tesnejšo mednarodno koalicijo proti Islamski državi in drugim teroristom. »Želim si, da bi lahko menil tako kot tisti, ki v tem dogovoru vidijo možnost preboja, a na žalost ga ne,« je povedal ameriški republikanski senator John McCain, že desetletja gost münchenske konference.

Putin po njegovem ne želi biti partner Zahoda, ampak želi podpreti sirskega predsednika, utrditi vlogo Rusije kot velike sile na Bližnjem vzhodu, begunsko krizo pa uporabljati kot orožje za delitev transatlantskega zavezništva in spodkopavanje evropskega projekta.

Medvedjev: Politika Nata je do Rusije sovražna

Ruski ministrski predsednik Dmitrij Medvedjev verjame, da je politika zahodne vojaške zveze do Rusije sovražna, zato po njegovih besedah hitro drsimo – ali smo po nekaterih interpretacijah celo že zdrseli – v novo hladno vojno.

Nato z veliko zaskrbljenostjo opazuje rusko nameščanje kompleksnih sistemov za obrambo pred zračnimi napadi na črti severno od Norveške prek Kaliningrada in Krima vse do Sirije, v časopisu Bild obtožuje poveljnik zavezniških sil v Evropi general Phillip Breedlove, Rusije morda ne bo mogoče napasti niti v primeru invazije na Baltik, domnevajo.

Generalni sekretar zahodne vojaške zveze Nato Jens Stoltenberg v istem časopisu navaja, da je ruski predsednik že grozil z jedrskim orožjem in da ruska vojska demonstrativno vadi napade z njim, a njegova vojaška zveza teh groženj ne opazuje več prekrižanih rok. »Od uporabe jedrskega orožja smo oddaljeni bolj kot kdajkoli, dokler pa ta obstaja, je del tudi naše strategije zadrževanja.«


Stoltenberg Rusije vseeno noče imenovati sovražnik Nata. »Svet je preveč zapleten, da bi se delili na prijatelje in sovražnike, brez Rusije ne moremo rešiti velikih konfliktov.« V govoru na varnostni konferenci je Kremlju ponudil dialog, bolj demonstrativen pa je bil del ameriških udeležencev z republikanskim senatorjem Johnom McCainom na čelu: v soboto so bojkotirali večerjo pri bavarskem ministrskem predsedniku Horstu Seehoferju, ker je ta v začetku septembra obiskal Moskvo. Konservativni bavarski prvak je oster kritik begunske politike prav tako konservativne nemške kanclerke Angele Merkel, sankcije proti Rusiji pa bavarsko politiko motijo tudi zaradi prekinitve močne kmetijske in trgovinske menjave.

»Medtem ko sedimo tukaj sirske, iranske, Hezbolahove in ruske sile krepijo svoje obleganje Alepa,« je v Münchnu obtožil senator McCain. »Ni naključje, da Putin zdaj pristaja na premirje, ta film smo videli že v Ukrajini: Rusija na tleh ustvari nova vojaška dejstva, za pogajalski adut prepoveduje dostop človekoljubne pomoči, se dogovori o sporazumu, s katerim ustoliči svoje dosežke in kasneje po svoji volji obnovi spopade.« Za McCaina je to diplomacija v službi vojaške agresije, »in deluje, ker mi to dovolimo!« Upa, da se moti, želi se motiti, kajti če bo »münchenska naveza« razumljena kot še eno znamenje zahodne šibkosti tudi v očeh bližnjevzhodnih zaveznikov, bo žrtev še veliko več in begunci ter teroristi bodo v še večjem številu prodirali proti Evropi.

Vedno večji izzivi

V štirih desetletjih obiskovanja münchenske varnostne konference je lahko opazoval, kako so »giganti transatlantskega zavezništva« leto za letom naslavljali največje izzive svojega časa. »Verjeli so v ugodno ravnotežje moči, saj so doživeli njegov razpad, verjeli so v Zahod in njegovo moč in so uspeli. Ta vizija svetovne ureditve, naše ureditve, je zdaj napadena, naše ravnotežje moči je spodkopano v azijsko-pacifiškem območju, v Evropi in nikjer ne bolj očitno kot na Bližnjem vzhodu.« Ali ne vidimo, da razpada naša najbolj dragocena dediščina, je obtožil ameriški senator, krivdo za takšen položaj pa pripisal odločitvi predsednika Obama za umik vseh ameriških sil iz Iraka, njegovemu nekaznovanju sirskega predsednika po uporabi kemičnega orožja proti svojemu ljudstvu kljub govorjenju o rdeči črti in veliki izgubi ameriške verodostojnosti v arabskem svetu po tej odločitvi.

Na münchenski varnostni konferenci so razpravljali tudi o drugih krizah, med njimi o izzivih za razvoj Afrike, nasprotovanju med Izraelom in Palestinci in seveda tudi o nestabilnosti v Evropi in še posebej na Zahodnem Balkanu zaradi begunske krize. »Ne sme se zgoditi, da bi Slovenija izpadla iz najbolj povezanega dela Evrope,« je v intervjuju za spletno izdajo Dela povedal slovenski predsednik Borut Pahor, ki je sodeloval na panelni razpravi z naslovom Naproti tesnejšemu evroantlantskemu povezovanju. »Tja sodimo in vsako drugačno razvrščanje naše države bi pomenilo velik udarec za naše politične, gospodarske, varnostne, kulturne in druge nacionalne interese.«

Prijavi sovražni govor