Nova slika ameriškega sovražnika

»Upajmo, da bo takšna ameriška politika v prid ohranjanju globalnega miru in trdnosti.« S to izjavo je predstavnik za tisk kitajskega zunanjega ministrstva Geng Shuang komentiral predlog Bele hiše, da naj bi za 10 odstotkov povečali ameriški vojaški proračun.

Kitajska lahko zgolj upa, da bodo 603 milijarde dolarjev, kolikor naj bi jih dobil Pentagon, uporabili v prid miru. Iz dobro obveščenih krogov je pricurljalo, da je Donald Trump izrecno zahteval, naj se večjo količino sredstev nameni za gradnjo bojnih ladij in letal, tako da bodo ta bolj prisotna na ključnih mednarodnih pomorskih poteh, kot sta Hormuz in Južnokitajsko morje.

Čeprav je vodstvo v Pekingu poudarilo, da so razmere v vodah ob kitajski obali stabilne, po mnenju vojaških strokovnjakov tudi Kitajska nima druge izbire, kot da se vrne na dvomestno povečanje svojega vojaškega proračuna. Narodni kongres ljudskih odposlancev bo 5. marca začel letno zasedanje, premier Li Keqiang pa bo v nedeljo pred skoraj 3000 narodnimi predstavniki podal poročilo o stanju gospodarstva in predlagal proračunsko strukturo za letošnje leto. Lani so se sredstva Narodnoosvobodilne vojske (NOV) prvič po letu 2010 povečala, povečanje je bilo izraženo v enomestnem odstotku, letos bodo vojaške mišice pospešeno dobivale steroide.

Zastareli sovjetski model

Marca lani so NOV odobrili »samo« 7,6-odstotno povišanje sredstev, s čimer se je kitajski vojaški proračun povišal na 139 milijard ameriških dolarjev. Tudi če Trump ne bi vrgel rokavice azijski sili, bi kitajska vojska nujno potrebovala več sredstev, da bi lahko uspešno izpeljala začeto modernizacijo. Do konca leta bi morali število vojakov s sedanjih 2,3 milijona zmanjšati na okoli 2 milijona, že demobilizacija 300.000 mož pa zahteva znatna sredstva, če si želijo v državi ohraniti družbeno stabilnost.

Še veliko več naložb bo treba za tehnološko in organizacijsko posodabljanje najštevilnejše vojske na svetu, ki je obremenjena z zastarelim modelom razdelitve na armadne korpuse po zgledu Sovjetske zveze. Kitajski predsednik in vrhovni poveljnik oboroženih sil Xi Jinping je že lani seznanil člane poveljstva s tem, kakšne reforme namerava izpeljati letos. Reforme zadevajo zlasti kopensko vojsko, ki je po številu vojakov največji del NOV (več kot 1,5 milijona vojakov).

Sedanjih 18 armadnih korpusov bodo nadomestili s 25 do 30 manjšimi, a okretnejšimi divizijami, ki bodo dobro pripravljene na hitro ukrepanje v posamičnih pa tudi skupnih operacijah. Nekdanjih sedem vojaških območij, ki so zapuščina sovjetskega modela, so zmanjšali na pet, ki so neposredno odgovorna glavnemu štabu, ta pa je po novem postal del centralne vojaške komisije. Naslednji korak reform bo premestitev divizij pod poveljstva vojaških območij. Ker bodo v tem procesu zmanjšali število vojakov in oficirjev, ki vodijo posamezne enote znotraj korpusov, se Xi že zdaj srečuje z velikimi odpori v NOV.

Partija občutljiva za proteste

Prejšnji teden se je več sto vojaških veteranov udeležilo protestov v središču Pekinga. Zahtevali so neizplačan del pokojnin, ki so jim ga obljubili kot nadomestilo za zgodnjo demobilizacijo. Oblečeni v zelene uniforme in kamuflažna oblačila so dva dneva korakali okoli poslopja centralne komisije za disciplinski nadzor, ki skrbi za boj proti korupciji, ob tem pa postavljali vprašanja, na katera jim ni mogel nihče odgovoriti. Kje so zaposlitve, ki so jim jih obljubili, ko so bili demobilizirani? Zakaj jim ne izplačujejo pokojnin? Od česa naj živijo? Kitajsko partijsko vodstvo je še posebej občutljivo za takšne proteste, zato si bo po vseh močeh prizadevalo, da jih v prihodnje ne bi bilo. Vendar bo za to potrebno veliko denarja.

Med novo fazo reform NOV bo največji poudarek na tehnološkem napredku. Največjo skrb bodo namenili gradnji novih ladij in letal. Letos bo iz kitajskih ladjedelnic prišla prva letalonosilka domače proizvodnje in največji rušilec tipa 055. Po navedbah tujih strokovnjakov bodo sredstva verjetno umestili v znanstvene in razvojne projekte, da ne bi že velikost vojaškega proračuna napeljevala k ofenzivnim tonom.

Ne glede na kitajske trditve, da so razmere v Južno- in Vzhodnokitajskem morju stabilne in mirne, so vsi kitajski sosedje zaradi ponovne zaostritve napetosti občutno povečali svoje vojaške proračune. Japonska je decembra za oborožene sile odobrila 43,5 milijarde dolarjev in dodatnih 1,8 milijarde dolarjev za obalno stražo okoli spornih otokov Senkaku (Kitajci jih imenujejo Diaoyu). Vietnam bo letos povečal vojaški proračun na 5 milijard, do leta 2020 pa na 6,2 milijarde dolarjev. Filipini so letos za vojsko namenili kar za 18 odstotkov več sredstev oziroma 2,76 milijarde dolarjev.

Kitajsko najbolj skrbi to, da je očitno postala glavna tarča Pentagona. Če je bil za Georgea W. Busha po letu 2001 glavna tarča islamski terorizem, je za Trumpa vse močnejša azijska sila novo »poosebljenje sovražnika«, ki ga je treba obkoliti in nenehno nadzorovati. Kaj naj bi ob tem rekli drugega kot to, da »upamo, da bo vse to v prid ohranjanju globalnega miru«?