Nove množične aretacije v Turčiji

Policisti so odvzeli prostost več kot tisoč domnevnim privržencem klerika Gülena. EU še brez odločitve o odnosih z Ankaro.

Objavljeno
26. april 2017 15.34
Turkey Failed Coup
A. M., P. Ž., STA
A. M., P. Ž., STA

Ankara − Turške oblasti dober teden po referendumu o ustavnih spremembah dokazujejo, da kljub uspehu, ki je tlakoval pot predsedniškemu sistemu po volji voditelja države Recepa Tayyipa Erdoğana, ne nameravajo popuščati v boju proti njegovim političnim nasprotnikom.

Policija je tako zgodaj zjutraj sprožila obsežno vsedržavno racijo, v kateri so po zadnjih podatkih aretirali 1009 domnevnih privržencev klerika Fethullaha Gülena, ki ga Erdoğan krivi za poskus državnega udara julija lani. Gülen, ki od leta 1999 živi v ZDA, svojo vpletenost v poskus strmoglavljenja turškega predsednika vseskozi zavrača.

Jutranje racije so, kot je pojasnil turški notranji minister Süleyman Soylu, potekale v kar 72 turških provincah, v njih pa je sodelovalo okoli 8500 policistov. Dodal je, da operacija še ni zaključena, s čimer je namignil, da bi se število prijetih lahko še povečalo. Temu v prid govori tudi poročanje BBC, da je na seznamu za aretacijo še 2200 ljudi, ki pa jih policija še išče.

V devetih mesecih izrednih razmer, ki so jih uvedli po neuspelem puču, je bilo prijetih že okoli 47.000 ljudi. Ankara je izdala tudi nalog za aretacijo Gülena, vendar Washington za zdaj zavrača njegovo izročitev Turčiji, zaradi česar so se odnosi med državama v zadnjih mesecih precej ohladili.

Zaradi množičnih aretacij dejanskih in namišljenih političnih nasprotnikov turškega predsednika po spodletelem državnem udaru so se sicer zaostrili tudi odnosi med EU in kandidatko za članstvo v povezavi Turčijo. Poslanka evropskega parlamenta Kati Piri, ki je močno vpeta v pridružitvena pogajanj s to državo, je danes pozvala k prekinitvi pogajalskega procesa, če se bo Ankara odločila uveljaviti na referendumu potrjene ustavne spremembe.

Unija še brez odločitve o Turčiji

Kljub pozivom Pirijeve EU še ni sprejela nobene odločitve glede prihodnjih odnosov s Turčijo, pogajanja o polnopravnem članstvu tudi niso bila prekinjena. Kljub temu so opazni prvi premiki. Evropski komisar za širitev Johannes Hahn se je na začetku tedna zavzel za razmislek o novem formatu odnosov z Ankaro. Kot potencialne možnosti je omenil nadgradnjo carinske unije ali spreminjanje pridružitvenega sporazuma.

Pozive k demonstrativnemu končanju pogajanj je za zdaj slišati le na nižjih ravneh. V praksi pa so pogajanja že tako obstala. Tudi Hahn priznava, da pogoji za odpiranje novih poglavij niso izpolnjeni. V vodilnih članicah in institucijah EU opozarjajo, da bi morali pustiti kanale za pogovore odprte. Decembra je bila Avstrija edina članica, ki je zahtevala prekinitev pogajanj.

Unija ima sicer možnost prekinitve pogajanj z odločitvijo članic s kvalificirano večino. Odločitev bi korala temeljiti na priporočilu evropske komisije, sprejetem na podlagi ugotovitve o kršitvi načel svobode, demokracije in človekovih pravic. Zunanji ministri Unije bodo o tej temi razpravljali na neuradnem zasedanju konec tedna na Malti.