Cecilia Malmström: O zakonih, ki ščitijo zdravje in hrano, se ne pogajamo

Ljubljana – Nastajajoči naložbeni in trgovinski sporazum med EU in ZDA (TTIP) evropska javnost spremlja z različnimi občutki. O glavnih nerešenih vprašanjih smo se pogovarjali z evropsko komisarko za trgovino Cecilio Malmström.

Gospa Malmström, v naši javnosti je kar nekaj strahov in pomislekov v zvezi z TTIP. Slovenija tu ni nekaj posebnega?

Ne, v vseh državah poteka razprava, nekateri so proti, drugi pa za sporazum in postavlja se veliko vprašanj. Dobro je, da se o tem govori, a to tudi kaže, da mora ne le komisija, ampak tudi države članice in njihove vlade, ne le v Sloveniji, sodelovati z državljani in jim razložiti, zakaj je to pomemben sporazum, kaj lahko prinese. Tako bi lahko tudi pomirili nekatere strahove. Stvari postajajo res zelo čustveno nabite – če bi se s TTIP res zgodile vse te nadloge, bi bilo na mestu vprašanje, zakaj bi ga podprlo vseh 28 izvoljenih vlad.

Kako bi odgovorili tistim, ki jih skrbi, da bodo jedli manj zdravo, gensko spremenjeno hrano, da bodo vodni viri prodani multinacionalkam ...?

Zakoni, ki ščitijo naše zdravje, našo hrano, ki nas varujejo kot potrošnike, so bili sprejeti v EU in ne bodo spremenjeni s TTIP. Prav tako ne zakoni v ZDA, ki tudi ščitijo ljudi. O tem se ne pogajamo in se držimo svoje zakonodaje. Te zakone mora upoštevati vsakdo, ki trguje z EU zdaj, in tako bo tudi v prihodnje. Že zdaj ne dovoljujemo stvari, ki so prepovedane. Na trgu bodo izdelki, nekateri zdravi, drugi manj. Ne morem vam prepovedati, da jeste hamburgerje, to je vaša izbira. A stvari, ki so nevarne in so prepovedane, bodo še naprej prepovedane. Voda je opredeljena kot javna storitev, tako kot šolstvo in zdravstvo, in zelo jasno smo povedali – skupaj z glavnim ameriškim pogajalcem Michaelom Fromanom –, da v TTIP ne bo ničesar, kar bi države sililo v privatizacijo javnih storitev. Niti v EU niti v ZDA.

Vroča tema je tudi mehanizem ISDS za reševanje sporov med investitorji in državami. Kje ste z njim?

Že skoraj vse leto poskušamo spremeniti ta sistem. Za EU tako ISDS v stari obliki ne obstaja več. Zelo kmalu bomo Američanom poslali svoj novi predlog za oblikovanje naložbenega sodišča (investment court), ki odpravlja nekatere slabosti ISDS, a še vedno ohranja svoj cilj, zaščito podjetij pred diskriminacijo. Ta se lahko zgodi in jo je treba preprečiti. Zavedamo se prejšnjih vrzeli in pripravljamo precej bolj legitimen in pregleden sistem. V komisiji smo med njegovim oblikovanjem veliko sodelovali z državami članicami, različnimi deležniki in evropskim parlamentom in zanj pridobili zelo močno podporo.

Kakšne koristi bo TTIP prinesel slovenskim izvoznim podjetjem?

To bo odvisno od njih. Če bodo želela vstopiti na ameriški trg ali pa povečati svojo prisotnost na njem, jim bo prinesel nove možnosti, znebila se bodo carin in nekatere birokratske papirologije. A če podjetje ni konkurenčno, mu TTIP ne more pomagati – biti moraš konkurenčen, če želiš poslovati na globalnem trgu.

Bodo TTIP na koncu – poleg vlad in evropskega parlamenta – potrjevali tudi nacionalni parlamenti?

Določiti bomo morali, ali gre za tako imenovani mešani sporazum ali ne, to pa lahko rečemo šele tedaj, ko bo pripravljen. Najprej ga bodo morale ratificirati vlade in nato evropski parlament. Če bo TTIP pripoznan kot tako imenovani mešani sporazum, bo poslan tudi v nacionalne parlamente.

Predstavnik naše vlade je izrazil željo, da bi TTIP potrdil slovenski parlament.

To je želja mnogih vlad. A komisija je varuhinja evropske pogodbe in mora podati svoje pravno mnenje.

Pri TTIP se odpirajo tudi vprašanja političnih odnosov med EU in ZDA, globalnih političnih sprememb in (ne)ravnotežij. Kako jih vi vidite?

EU in ZDA sta največji gospodarstvi sveta, veliko trgujemo med sabo in to trgovino želimo še spodbuditi in povečati – to je ekonomski del. A ob tem poskušamo tudi skupaj postavljati standarde v svetu in med nami. Ni nujno, da se z ZDA vedno strinjamo, a to je velika demokracija in skupnih nam je veliko vrednot. Delimo si zavezo, da morajo biti stvari, ki jih potrošniki jedo ali trošijo, varne in dobre za okolje. In če lahko skupaj postavimo standarde med nami in tudi globalno, nam bodo morale slediti druge gospodarske sile, ki tem stvarem pripisujejo manjši pomen. Če tega ne bomo storili mi, bo to opravil nekdo drug in zato je pomembno, da širimo skupne vrednote.

Koliko ste izpogajali do zdaj?

Prav zdaj vstopamo v politično težke teme. Z ameriškim pogajalcem Fromanom se bom srečala v nekaj dneh, nato v začetku decembra v Bruslju, da ugotoviva, kje smo. Naslednja pogajalska runda bo v začetku prihodnjega leta. Prizadevamo si za to, da bi dosegli dogovor do konca prihodnjega leta. To je mogoče, vendar bomo morali trdo delati. Če nam ne bo uspelo, bomo naredili pavzo in počakali na naslednjo ameriško administracijo.

Kaj bo naslednjič na pogajalski mizi?

Javna naročila. Še naprej bomo morali delati tudi na področju energije.

Kaj pa zaščita investitorjev? Jo boste pustili za konec?

Ne, naš predlog bomo Američanom poslali zelo kmalu, v nekaj dneh. Potem bomo skupaj videli, ali ga bomo dali na dnevni red v začetku prihodnjega leta.

Prihajate iz Švedske, ene najbolj razvitih in ekološko ozaveščenih držav Unije. Kako vaši rojaki gledajo na TTIP?

O tem razpravljamo tudi pri nas, velika večina ga podpira. Podpirata ga vlada in opozicija z izjemo dveh strank, leve in rasistične, zanj so poslovni krogi in tudi sindikati.