Obama brani Arktiko pred Trumpom

Bela hiša je onemogočila naftarjem dostop do obsežnih območij Arktičnega ocena.

Objavljeno
22. december 2016 23.40
Sebastijan Kopušar, New York
Sebastijan Kopušar, New York
New York – ZDA in Kanada­ so naznanile, da ne bodo dovolile­ črpanja nafte na območju ­Arktike, ki ga nadzorujejo, Bela hiša pa je razširila prepoved tudi na nekatere dele Atlantskega oceana. Dobro novico je nemudoma zasenčilo­ vprašanje,­ ali bo prepoved vzdržala prihod Donalda Trumpa in njegove naftne vlade.

Odhajajoči predsednik Barack Obama se je spretno naslonil na dediščino predhodnika Harryja Trumana, ki je pred slabimi 70 leti prenesel nadzor nad zalogami nafte in zemeljskega plina pod morskim dnom na zvezno državo, saj naj bi ta lažje­ zagotovila težavno izkoriščanje teh v globokem morju. Leta 1953 je kongres sprejel zakon o izrabljanju zunanje kontinentalne police (pas do treh morskih milj od obale nadzirajo posamezne zvezne države, od treh do 200 morskih milj od obale je pod nadzorom Washingtona). Predsedniki so doslej izrabljali predvsem pooblastilo, da lahko s petletnimi načrti podeljujejo naftnim družbam pravice za črpanje. Obama se je naslonil na precej manj opazno določilo, po katerem lahko predsednik »od časa do časa umakne dostopnost nezakupljenih območij zunanje kontinentalne police«.

Pravne zanke

Večina strokovnjakov za pomorsko pravo se strinja, da je kongres podelil predsedniku pravico, da lahko dele morskega dna umakne iz ponudbe naftarjem. Pooblastilo so doslej uporabili zelo redko, predsednik Dwight Eisenhower je z njim zaščitil otočje Florida Keys, George Bush starejši in Bill Clinton pa sta za deset let zamrznila dostop do nekaterih območij. Nobena odločitev ni sprožila tožb, tako da določilo še ni bilo preizkušeno na sodišču. Po mnenju pravnikov je kongres podelil predsedniku moč odločanja na tem področju in njegovo odločitev lahko spremeni samo kongres. »Predsednik Trump ne bo mogel enostransko spremeniti Obamove odločitve,« je dejala Robin Kundis Craig, profesorica prava na Univerzi v Utahu.

Podobno je razmišljal tudi njen kolega John Leshy, ki predava o nepremičninskem pravu na univerzi California Hastings, v Clintonovi vladi pa je vodil pravosodni oddelek na notranjem ministrstvu, ki razpolaga z zveznimi zemljišči. Po besedah Robin Kundis Craig je mogoče določilo o kontinentalni polici primerjati z zakonodajo, ki omogoča predsedniku razglasiti zemljišče zvezne države za zvezni spomenik in zaščititi kot naravno območje. Predsednik Barack Obama je tako zaščitil na tisoče hektarov gozdov v zvezni državi Maine. Ker je kongres v obeh primerih podelil pooblastila predsedniku, je za preklic predsedniške odločitve potrebna kongresna odločitev, je poudarila Robin Kundis Craig.

Suhe luknje

Trump je napovedal, da bo pospešil gradnjo novih podmorskih naftnih vrtin, vlado pa napolnil z dolgoletnimi pripadniki ali zavezniki naftne industrije. Iz njenega vrha prihajajo ocene, da bo nova oblast imela precej lažje delo, kot menijo pravniki, pri čemer se sklicujejo na ukaze Georgea Busha mlajšega, ki je leta 2008 podobno kot Obama tik pred odhodom iz Bele hiše posegel na to področje. Le da je sin naftarske dinastije iz Teksasa odpravil začasne prepovedi vrtanja, ki jih je uvedel njegov predhodnik Clinton.

»Na srečo ne obstaja dokončna prepoved [vrtanja], zato se veselimo sodelovanja z novo administracijo pri uresničevanju želja ameriških volivcev na področju pridobivanja energije,« je naznanil Erik Milito iz lobistične organizacije American Petroleum Institute.

Na srečo je črpanje v Arktičnem oceanu zelo težavno in drago, kar preprečuje velikim korporacijam juriš na obsežne zaloge. Doslej se je poskusnih vrtin lotil le Royal Dutch­ Shell, a so lani po sedmih letih priprav, ki so jih v povprečju vsako leto stale milijardo dolarjev, ustavili projekt, saj so našli premalo nafte. »Zapravili so milijarde za suho luknjo. Naftni industriji je jasno, da bodo morali pustiti veliko nafte pod zemljo, Arktika je eno prvih takšnih območij,« je zatrdil profesor Leshy. Po ocenah vladnih strokovnjakov bodo potrebna desetletja in dvakrat ali trikrat višje cene, preden bo vrtanje na severu dovolj privlačno za podjetja, čeprav jih ima kar 42 zakupljena območja v Beaufortovem morju.

Po Leshyjevih besedah bo industrija kljub temu zagnala vik in krik, spodbuja jo zvezna država Aljaska, ki je povsem odvisna od nje. Pravniki imajo različna mnenja o tem, ali bodo naftarji najprej poskusili omajati prepoved na sodiščih ali se je bodo lotili prek kongresa, v katerem ima večino njim naklonjena republikanska stranka. V spodnjem domu jim ta zadošča za prevlado, v senatu pa jim lahko demokrati z obstrukcijo vržejo poleno pod noge.