Tiskane izdaje
Filadelfija – Nastop ameriškega predsednika Baracka Obame na konvenciji v Filadelfiji, dan preden bo Hillary Clinton ponoči po našem času sprejela nominacijo svoje stranke za predsedniško kandidatko, je bil eden od vrhuncev dogajanja v dvorani Wells Fargo.
Obama je na predzadnji večer nacionalne konvencije demokratske stranke v Filadelfiji pozval volivce in navdušene delegate v dvorani, naj glasujejo in podpirajo Hillary Clinton med prihajajočo predsedniško predvolilno kampanjo. Dejal je, da lahko kot njen dolgoletni politični spremljevalec, tudi nasprotnik (v volilni kampanji leta 2008) in šef, ter z avtoriteto človeka, ki ve, kaj pomeni biti predsednik, pove, da je Hillary Clinton pravi človek za Belo hišo.
Foto: Mark Kauzlarich/Reuters
»Nič te ne pripravi na zahtevnost Ovalne pisarne. Vse dokler se ne usedeš za pisalno mizo, ne veš, kako moraš obvladovati svetovne krize, ali pa poslati mlade ljudi v vojno. Toda Hillary je že bila v tej pisarni, bila je del teh odločitev,« je predsednik Obama poudaril izkušnje demokratske kandidatke, kar je podprl še z besedami, da še »nihče, niti moški, niti ženska, niti jaz, niti Bill (Clinton) - nihče ni bolj usposobljen, da postane predsednik Združenih držav, kot je Hillary Clinton«. Obama je še izrazil skrb, kaj bo z njegovo dediščino, če zmaga Trump, o katerem je dejal, da poskuša Američane prestrašiti in jih tako prepričati, da ga izvolijo. Hkrati je naštel svoje dosežke svojih dveh mandatov v Beli hiši, od gospodarskega okrevanja po veliki finančni krizi, ki je nastopila po propadu Lehman Brothers, do sprejetja zdravstvene reforme in »pravične likvidacije« Osame bin Ladna.
Z vsemi topovi proti slovenskemu zetu
V svojem govoru se je Obama obregnil tudi ob Trumpovo geslo in obljubo, da bo Ameriko spet naredil veliko. »Amerika je že velika. Amerika je že močna. In obljubim vam: naša moč, naša veličina ni odvisna od Trumpa,« je dejal. »Ameriških sanj ne more zadržati noben zid,« je še posvaril pred Trumpovim pesimizmom in okrcal njegovo napoved, da bo na jugu ZDA na meji z Mehiko zgradil zid, da bi preprečil prihod nezakonitih priseljencev. »Vsakdo, ki ogroža naše vrednote, naj bo fašist, komunist, džihadist ali doma vzgojeni demagog, bo na koncu propadel,« je povedal Obama in dejal, da je Amerika za Trumpa prizorišče zločina. »Amerika je že velika in trdna, in to ni odvisno od Donalda Trumpa. Obami se je na odru ob koncu govora presenetljivo pridružila tudi Hillary Clinton, s katero sta se objela in še enkrat simbolično pospravila morebitne zamere iz leta 2008, ko jo je Obama premagal v tekmi za predsedniško nominacijo demokratske stranke. Takrat se je zapisal v zgodovino kot prvi temnopolti predsednik in upa, da bo Clintonova njegovo dediščino nadaljevala kot prva predsednica v zgodovini ZDA, tudi zato ker nikoli ne odneha, ne glede na to, kako jo poskušajo ovirati.
Joe Raedle/Getty Images/AFP
Ameriški predsednik je bil zadnji govornik v sredo zvečer, ko je bil glavni dogodek sicer nastop senatorja iz Virginije Tima Kaina, ki je s tem sprejel podpredsedniško nominacijo. Kain je podobno kot drugi nastopajoči, podpredsednik Joe Biden in nekdanji newyorški župan Michael Bloomberg, napadel na predsedniškega kandidata druge stranke. Norčeval se je iz neuresničenih obljub, prevar, obljub o gradnji zidu na meji z Mehiko in skrivanju davčne napovedi. Za Kaina je Trump ničvreden poslovnež, ki mu ne gre verjeti nič. »Amerika je preveč pomembna država, da bi jo dali v roke osebi namazanega jezika, polni praznih obljub in samopromocije.«
Nekdanji direktor obveščevalne agencije Cia Leon Panetta je dejal, da se tako neodgovorno ni vedel še noben predsedniški kandidat v zgodovini. Trumpa je ošvrknil tudi nekdanji župan New Yorka Michael Bloomberg, ki je nekaj časa razmišljal o lastni predsedniški kandidaturi, zdaj pa podpira Clintonovo. »Prihajam iz New Yorka, zato takoj prepoznam prevaranta, ko ga vidim,« je povedal in dodal, da je najbogatejše pri Trumpu prav njegovo sprenevedanje.
