Tiskane izdaje
New York – Četrtkov večer je Američanom prinesel dva različna pogleda na orožarsko prihodnost države. V Virginiji se je predsednik Barack Obama soočil z zagovorniki pravice do nošenja orožja in branil svoje zadnje ukrepe. V New Hampshiru je vodilni kandidat desnice Donald Trump obljubil, da bo že prvi dan v Beli hiši ukinil prepoved nošenja orožja v šolah.
Obama je na Univerzi Georgea Masona v Fairfaxu poskušal upravičiti svoj nedavni predsedniški ukaz, s katerim poskuša izboljšati sistem preverjanja kupcev orožja. Pri tem je prišel v nenavadno okolje za predsednika, ponavadi obkroženega z zvestimi pomočniki in zavezniki, saj se je v čustveni, a vljudni razpravi, ki jo je pripravila televizijska mreža CNN, soočil z državljani, ki dvomijo o njegovih zamislih. Šerif iz Arizone, žrtev posilstva, predstavnik orožarske industrije in vdova znanega ameriškega veterana so ga izzvali, da je branil svoj pogled na ameriško varnost in pravico do nošenja orožja.
Trmasta NRA
Manjkal je ključni člen v vroči razpravi, razvpita nacionalna strelska zveza (NRA), ki še vedno trdno drži v svojih rokah niti do kongresne desnice, oboroževalne industrije in prek njenih petih milijonov članov tudi do obsežnega dela javnosti. Toda namesto da bi se odzvali na vabila Bele hiše, se po Obamovih besedah raje osredotočajo na pretirano retoriko kot na plodno razpravo. »Z veseljem sem se pripravljen soočiti z njimi, toda pogovori morajo temeljiti na dejstvih in resnici ter na naših dejanskih predlogih, ne pa na izmišljotini, da poskuša Obama ljudem odvzeti orožje,« je poudaril predsednik.
Tiskovni predstavnik NRA Andrew Arulanandam je v izjavi, ki jo je objavil CNN, sporočil, da ne vidijo razloga za sodelovanje v »piarovskem spektaklu, ki ga dirigira Bela hiša«. Izvršni direktor za politiko NRA Chris Cox je še med dogajanjem v Virginiji nastopil na konservativni televizijski mreži Fox News in zatrdil, da Obama ne podpira pravice posameznikov do nošenja orožja. »To je stališče vrhovnih sodnikov, ki jih je izbral, takšno je stališče njegove vlade. O čem naj bi torej razpravljala, o košarki?« se je cinično vprašal eden vodilnih mož orožarskega lobija.
Naj se predsednik še tako otepa tovrstnih obtožb, jih nasprotniki vztrajno lepijo nanj. Med razpravo v Fairfaxu je bil edini trenutek, da je za hip izgubil mirno zadržanost, ko je tovrstne poskuse označil za zaroto, s katero NRA in njej podobne skupine prepričujejo svoje člane, da jim grozi odvzem orožja. »Do konca mojega mandata je le še eno leto. Kdaj naj bi se torej lotil tega podviga?« se je vprašal. Da se mu čas za učinkovito reformo izteka, je poudaril že v torkovem čustvenem nagovoru in včeraj ponovil v komentarju, objavljenem v časniku New York Times.
»Trezna reforma orožarske politike se ne bo zgodila v času tega kongresa, ne bo se zgodila do konca mojega predsedovanja. Toda lahko uberemo korake, s katerimi bomo rešili nekaj življenj, za kar si moramo prizadevati vsi – na vseh ravneh vlade, v podjetjih in kot državljani,« je opozoril. Dodal je, da ne bo podprl, sodeloval v kampanji ali volil za nobenega politika, ki ne podpira orožarske reforme. »Vsi moramo zahtevati od voditeljev pogum, da se bodo uprli lažem orožarskega lobija,« je pozval somišljenike.
Dvomi in skrbi
V četrtek je bil Obama deležen ostrih vprašanj. Šerif Paul Babeu iz okrožja Pinal v Arizoni, ki je po napadu v San Bernardinu pozval someščane, naj se oborožijo, mu je očital, da sprejeti ukrepi ne bodo ustavili prihodnjih množičnih streljanj. »Če ne moremo preprečiti vseh zločinov, to še ne pomeni, da ne smemo poskusiti preprečiti vsaj nekaj,« mu je odgovoril. Zaželel mu je srečo v kampanji za kongres, na kar mu je šerif odgovoril, da noče njegove podpore. »Prepričan sem, da je res ne, ta bi vam samo škodila,« se je nasmehnil na desnici nepriljubljeni predsednik.
O učinkovitosti ukrepov je podvomila tudi Taya Kyle, vdova znamenitega ostrostrelca mornariških tjulnjev Chrisa Kyla, ki je veteranom pomagal premagovati posttravmatske stresne motnje, a je bil žrtev enega izmed njih. Obamo je izzvala, naj pojasni, zakaj število umorov upada, medtem ko imajo Američani čedalje več orožja. Predsednik je dejal, da so njegovi ukrepi podobni uporabi varnostnih pasov in zračnih blazin v avtomobilih, pri čemer so se učinki pokazali »čez 20 ali 30 let«, toda ZDA so postale varnejše.
Kimberly Corban, žrtev spolnega napada, ki zdaj za zaščito sebe in svojih dveh otrok nosi pištolo, je dejala, da po njenem predsedniški ukaz posega v njene pravice. Obama ji je zagotovil, da poštenim ljudem ne bo otežil dostopa do orožja, težjo pot do njega naj bi imeli kriminalci, česar pa si zagotovo želi.
