Tiskane izdaje
Obama se je šele tretjič javil iz Ovalne pisarne, pred tem je Američane iz nje nagovoril ob izlivu nafte v Mehiškem zalivu ter ob napovedi ameriškega umika iz Iraka. Desnici se ta umik zdi glavni razlog za vzpon Islamske države, zato je pojasnilo, kako bodo ZDA porazile skrajno skupino, skoraj spadalo v predsedniško pisarno. Toda bolj kot za oznanilo novih strategij je izrabil priložnost za miritev prestrašenih sodržavljanov in zagotovilo, da sedanji ukrepi delujejo.
Sporočilo iz Ovalne pisarne je bilo preprosto, pokol 14 žrtev v San Bernardinu je bil teroristično dejanje, grožnja skrajnežev pa je dosegla novo raven, ko se s smrtonosno ideologijo militantnega salafizma okužijo ameriški državljani in nato izvedejo smrtonosni napad. Takšno samoradikalizacijo je težko odkriti, vendar je Obama zagotovil Američanom, da je skrb za varnost njegova najbolj pomembna naloga.
Podpora okupaciji
Predsednik je poskušal utišati kritike o neučinkovitosti njegovega boja proti Islamski državi, saj po njegovih besedah ZDA ne bodo zmagale z grožnjami, ostrimi besedami in opuščanjem svojih vrednot, pač pa z »odločnostjo in razumom«.
Nagovor ni prinesel ničesar bistveno novega, Beli hiši naklonjeni komentatorji so ga označili kot sporočilo Američanom, da vlada opravlja svoje delo. Predsednik je nagovoril državljane v času, ko ankete kažejo preobrat javnega mnenja, saj že več kot polovica vprašanih podpira uporabo kopenskih enot v boju z Islamsko državo. Tako nekateri republikanci zahtevajo, naj v boj s skrajneži v Siriji in Iraku pošlje večje kopenske enote.
Toda predsednik, ki se je politično povzpel z nasprotovanjem ameriškim vojnam, je ponovil, da ZDA ne smejo dovoliti ponovnega zdrsa v dolge in drage okupacije, saj te izčrpavajo državo, skrajneži pa jih izrabljajo za nabiranje rekrutov. Obama je zagotovil, da bo strategija letalskih napadov in omejenega števila posebnih enot, ki sodelujejo z lokalnimi vojskami in milicami, prinesla »bolj trajno zmago«, ne da bi se »še ena generacija Američanov borila in umirala na tuji zemlji«.
Poudaril je tudi diplomatska prizadevanja zunanjega ministra Johna Kerryja, da bi na pogajanjih na Dunaju dosegli premirje med vladnimi silami in zmernimi uporniki v Siriji, s čimer bi se vse v sirski konflikt vpletene strani osredotočile na boj proti Islamski državi. Toda ob čedalje pogostejših in vse bolj krvavih napadih izgubljajo potrpljenje celo njegovi nekdanji svetovalci, ki označujejo dosedanjo strategijo za neuspešno.
Michael Vickers, ki je do aprila vodil protiteroristične operacije Pentagona, je pred dnevi v časniku Politico zapisal, »da je po vseh merilih naša strategija v Iraku in Siriji neuspešna ali pa ni uspešna dovolj hitro«. Pri tem je navedel primer Afganistana, kjer je ameriška vojska v prvih dveh mesecih izvedla toliko letalskih napadov kot v zadnjih 16 mesecih v Iraku in Siriji. Po pisanju New York Timesa naj bi tudi zunanji minister Kerry v Beli hiši pozival k pospešenemu vojaškemu delovanju ZDA.
Žareči pesek
Na desnici so nemudoma napadli predsednika, tudi zaradi opozorila, da morajo v državi okrepiti nadzor nad orožjem. V nedeljo je pozval kongres, naj sprejme zakon, ki bi prepovedoval prodajo orožja terorističnim osumljencem na seznamih za prepoved letenja. Prav tako je ponovil poziv za poostritev nadzora nad polavtomatskim orožjem, kakršno je bilo uporabljeno v San Bernardinu. »Ne moremo najti vsakega morebitnega množičnega napadalca, pa naj ga motivira Islamska država ali kakšna druga odvratna ideologija,« je opozoril.
Konservativni teksaški senator Ted Cruz, eden od vodilnih predsedniških kandidatov desnice, je zatrdil, da nauk pokola v San Bernardinu ni strožji nadzor nad orožjem v državi, pač pa »moramo ustaviti sprejemanje beguncev iz držav, v katerih sta navzoči Al Kaida ali Islamska država«. Še vedno vodilni kandidat desnice Donald Trump je sporočil, da bi morale ZDA zajeti iraške naftne rezerve.
Senator iz Floride Marco Rubio, ki velja za tihega favorita stranke v boju za predsedniško nominacijo, je menil, da predsedniku ni uspelo ublažiti skrbi Američanov. »Resnično verjame, da se z Islamsko državo bori koalicija, kar je absurd. Nobene koalicije ni, le veliko držav, ki so prispevale ime za kos papirja,« je bil prepričan Rubio.
Po rezultatih javnomnenjskih raziskav si v politično prepolovljeni državi volivci desnice ne želijo kompromisa med strankama pri iskanju odgovora za nasilje Islamske države. Konservativno jedro stranke, ki bo februarja začelo izbirati svojega predsedniškega kandidata, se nagiba k napadalnim izjavam Trumpa in Cruza, ki najglasneje pozivata k obsežnim letalskim napadom. Cruz je celo predlagal, naj toliko časa bombardirajo IS, da bo pesek žarel v temi.
