Obama za vrhovnega sodnika predlagal Merricka Garlanda

Republikanska večina v senatu je že napovedala, da njegove kandidature sploh ne bo obravnavala.

Mo. B., STA
Wed, 16.03.2016, 18:16

Washington – Ameriški predsednik Barack Obama je danes na položaj vrhovnega sodnika imenoval 63-letnega predsednika zveznega prizivnega sodišča v Washingtonu Merricka Garlanda. Predviden je za izpraznjen sedež pokojnega Antonina Scalie, vendar pa je republikanska večina v senatu napovedala, da njegove kandidature sploh ne bo obravnavala.

Slovesne razglasitve nominacije pred Belo hišo so se iz kongresa udeležili le demokratski voditelji in drugi zavezniki predsednika, ki je med nizanjem Garlandovih dosežkov izpostavil tudi pretekle pohvale na njegov račun s strani uglednih republikancev, kot je na primer predsednik vrhovnega sodišča John Roberts, pa dolgoletni vodilni republikanec v odboru za pravosodje Orrin Hatch, ki trenutno predseduje odboru za finance.

Scalia je umrl naravne smrti februarja na ranču v Teksasu in republikanski predsedniški kandidati so senatorje nemudoma pozvali, naj blokirajo kateregakoli kandidata, s katerim bo prišel na dan Obama. Republikanski senatni voditelji so se s tem takoj strinjali in napovedali, da kandidata niti ne bodo obravnavali, kaj šele, da bi kdo glasoval zanj.

Vrhovno sodišče ZDA je imelo zadnja leta devet članov, zaradi česar so se odločitve lahko sprejemale, čeprav velikokrat z majhno večino pet proti štiri. Scalia je bil glavni konservativni pravni ideolog v ZDA in neke vrste ikona ameriških konservativcev.

Zaradi tega nočejo sprejeti, da njegovega naslednika imenuje demokratski predsednik, ker bi to ravnotežje sodišča, ki je trenutno tesno v prid konservativcem, spremenilo v prid liberalcem. Vrhovno sodišče ZDA potrjuje ali zavrača zakone in liberalna večina na sodišču bi v naslednjih letih spremenila Ameriko.

Zaradi tega bi bila razprava o nasledniku Scalie tudi politično nemogoča za kakšnega zmernega republikanca, saj volilna baza zahteva, da se Obami nasprotuje pri vsem. Republikanci upajo, da bo novembra na predsedniških volitvah zmagal republikanec, ki mu bodo potem naslednje leto dovolili imenovanje kandidata.

Vendar pa bodo potem demokrati vrnili uslugo in skušali blokirati republikanskega kandidata. Garland ima izkušnje z dolgim čakanjem na potrditev. Leta 1995 ga je Bill Clinton predlagal za sodnika zveznega prizivnega sodišča v prestolnici, potrjen pa je bil šele čez dve leti in pol. Takrat ga je blokiral republikanec Chuck Grassley iz Iowe, ki je želel zmanjšati število sedežev na vrhovnem sodišču. Glede strokovnosti in usposobljenosti kandidata ni imel nobenih pripomb, niti ideoloških.

Leta 1997 je potem za Garlanda glasovalo sedem republikanskih senatorjev (Dan Coats, Thad Cochran, Susan Collins, Orrin Hatch, Jim Inhofe, John McCain in Pat Roberts).

Obamova odločitev je politična in z njo želi republikance spraviti v neroden položaj pred volitvami. Garland namreč velja za jastreba pri vprašanjih nacionalne varnosti in kazenskega prava. Poleg tega pa njegova pravna filozofija glede dveh pomembnih vprašanj (splav, smrtna kazen) ni jasna, ker o tem še ni sprejemal sodnih odločitev.

Obama seveda ne bo imenoval nekoga, ki bi nasprotoval pravici do splava, ker bi povzročil eksplozijo v svoji liberalni bazi, ker pa Garlandovo stališče ni znano, republikanci tega ne morejo vnaprej razglašati kot razlog za nasprotovanje potrditvi. Splav je od 70. let prejšnjega stoletja naprej ključno vprašanje pri imenovanju kandidatov za vrhovno sodišče. Republikanci imenujejo nasprotnike, demokrati podpornike pravice do splava, oboji pa zatrjujejo, da to vprašanje ni ključno.

Garland se je izšolal za pravnika na Harvardu, leta 1988 pa je zapustil vrste dobro plačanih odvetnikov in se podal med tožilce. V svoji karieri zveznega tožilca je med drugim nadziral preiskavo in pregon bombnega napada v Oklahoma Cityju leta 1995 in druge odmevne primere. Obama ga je izpostavil kot enega najostrejših pravniških umov ZDA, ki je dostojen, zmeren, pošten, odličen in visoko integriteto.

Ne glede na to bo v naslednjih tednih in mesecih postal največji hudič na svetu, saj je republikanska stranka pripravila posebno delovno skupino in jo založila z denarjem za javne napade na Garlanda. Če ima zelo debelo kožo, bo preživel do novembra, ko mu lahko izvolitev demokrata ali demokratke v Belo hišo zagotovi potrditev.

Prijavi sovražni govor