Obama zaradi Iraka tarča kritik

New York – Združene države­ še nimajo celovite strategije za urjenje iraških varnostnih sil, je ob robu srečanja G7 v ponedeljek dejal ameriški predsednik­ Barack Obama ter doma sprožil­ val kritik. Na desnici so njegove besede hitro razširili­ na boj proti Islamski državi in spomnili, da je predsednik že lani poleti govoril o pomanjkanju strategije za boj proti islamskim skrajnežem.

Leto dni po padcu Mosula in bliskoviti ofenzivi Islamske države iz Sirije, ko je iraška vojska na severu države kljub ameriškemu urjenju in orožju v nekaj dneh dobesedno razpadla, Bela hiša še vedno nima jasnega odgovora, kako oblikovati­ učinkovite bojne enote. »Pre­učujemo vrsto načrtov, kako bi to izpeljali,« je Obama priznal težave po dvostranskem srečanju z iraškim premierom Haiderjem al Abadijem.

Ameriški predsednik je dejal, da čaka na predlog ameriškega vojaškega vrha za bolj učinkovito urjenje iraških enot. »Imamo središča za urjenje, nimamo pa rekrutov,« je priznal Obama in poudaril, da bi se vlada v Bagdadu pri tem morala bolj opreti na sunitska plemena. Po trditvah vojaških virov tako v letalskem oporišču Asad v pokrajini Anbar, enem od štirih središč za urjenje, sploh nimajo novih rekrutov za program urjenja.

Očitki desnice

Republikanci so brž pograbili priložnost, ki jim jo je ponudil predsednik, in znova poskušali prevaliti krivdo za kaos na Bližnjem vzhodu z ameriškega napada na Irak (ki ga je ob podpori demokratov sprožila republikanska vlada) na Obamov vojaški umik iz države. »Ni presenetljivo, da vlada nima 'celovite strategije', pač pa to, da je predsednik to pripravljen priznati,« je dejal republikanski poslanec Michael McCaul, ki v spodnjem domu kongresa vodi odbor za domovinsko varnost.

Predstavnik nacionalnega odbora republikancev Michael Short je opozoril na podobno Obamovo izjavo iz lanskega avgusta in dejal, da je nesprejemljivo, da vlada po vsem tem času še vedno nima načrta za iraško krizo. Obama je takrat govoril o razmerah v Siriji, a tudi tam se Bela hiša sooča s hudimi težavami pri svojih načrtih o urjenju zmernih upornikov.

Ameriška desnica pri tem z užitkom vedno znova vleče na plan Obamove besede iz lanskega ­januarja, ko je za tednik New Yorker označil Islamsko državo za obroben pojav in dejal, da »če si šolsko košarkarsko moštvo nadene uniforme Lakersov [profesionalnega moštva iz Los Angelesa], to iz njih še ne naredi Kobeja Bryanta [košarkarskega zvezdnika]«.

Konservativna televizijska mreža Fox News ob tem navaja trditve neimenovanega vojaškega uradnika, da naj bi Pentagon Obami »ponudil veliko možnosti [za reševanje krize], le da se on ni odločil za nobeno od njih«. Wall Street Journal je neposredno pripisal krivdo za premalo iraških rekrutov predsedniku, saj naj bi ves čas dajal znamenja, da ga vpletanje v Irak ne zanima.

Vključevanje sunitov

Tiskovni predstavnik Pentagona, polkovnik Steve Warren, je potrdil, da vojaški vrh še izdeluje načrt ravnanja. Po njegovih besedah je obrambni minister Ash Carter imenoval strokovno skupino, ki bo oblikovala načine za izdatnejšo pomoč iraškim enotam, ni pa povedal, do kdaj naj bi končala delo. Morebitno povečanje števila ameriških vojakov v Iraku naj bi bilo namenjeno urjenju, ne bodo pa poslali usmerjevalcev letalskih napadov, ki bi sodelovali z iraškimi silami na prvih bojnih črtah.

Bela hiša si želi, da bi Bagdad sprejel zakonodajo o nacionalni straži, ki bi omogočila vzpostavitev lokalnih obrambnih enot na območjih, kot je pretežno sunitska pokrajina Anbar. Tam so skrajneži maja kljub ameriškim letalskim napadom zavzeli strateško pomembno prestolnico Ramadi. »Nekatera sunitska plemena niso samo pripravljena na boj z Islamsko državo, pač pa so jo že uspešno odvrnila. Toda [njihovo vključevanje] ne poteka tako hitro, kot bi lahko,« je opozoril Obama.

Precej bolj oster je bil minister Carter, ki je po padcu Ramadija dejal, da iraškim enotam primanjkuje volje do spopadov. Toda tudi predsednik se ni strinjal z besedami iraškega premiera, da je bil poraz v Anbarju »neuspeh dela sveta«, in dejal, da nekatere zavezniške države v koaliciji proti islamskim državam menijo, da samo dodatna pomoč Iraku, kot je nedavna pošiljka protitankovskih izstrelkov AT4, ne bo preobrnila razmer. Ob tem so na bojiščih čedalje bolj pomembne sektaške šiitske milice, ki jih aktivno podpira Iran, kar še poglablja verski razkol v državi.

Stroga merila

Po lanski oceni Pentagona je na ravni šolskega moštva iraška vojska, saj naj bi bila le polovica od njenih 50 brigad usposobljena za boj, kljub temu da so ZDA za njihovo urjenje in oborožitev od leta 2002 do 2011 zapravile že 25 milijard dolarjev. V ponedeljek so sporočili, da je urjenje doslej opravilo 8920 vojakov, program pa jih trenutno opravlja dodatnih 2601. Poleg štirih uradnih vadbišč naj bi obstajalo tudi peto, na katerem naj bi Američani urili iraške posebne enote, vendar Pentagon tega javno noče potrditi.

Po besedah iraškega poslanca in nekdanjega svetovalca za državno varnost Movafaka al Rubaija je eden od vzrokov za počasno izvajanje urjenja tudi zahteva po preverjanju rekrutov. Ameriška zakonodaja namreč prepoveduje vključitev vojakov, ki so bili vpleteni v hude kršitve človekovih pravic, kot so posilstva, umori in mučenje. »Na razpolago imamo na deset tisoče ljudi, pripravljenih na urjenje, zato so resnična težava stroga merila, ki jih uporabljajo ZDA,« je zatrdil Rubai.