Obamovi poljubi za ljubosumne volivce

Ameriški predsednik je kljub nizki podpori javnosti odšel na volilne shode, da bi preobrnil napovedan poraz stranke.

Objavljeno
22. oktober 2014 00.11
Sebastijan Kopušar, New York
Sebastijan Kopušar, New York
New York – »Ne dotikaj se mojega dekleta!« je predsedniku ZDA dejal volivec v Chicagu,­ ko je Barack Obama prišel predčasno oddat svoj glas. Predsednik je nekoliko neroden položaj razrešil s humorjem, nenavaden dogodek pa je zasenčil Obamovo sporočilo demokratskim volivcem, naj se v čim večjem številu udeležijo volitev in s predčasnim glasovanjem pomagajo stranki.

Malce neposrečena šala Mika Jonesa se je po zaslugi predsednika razpletla v zabavno zgodbo, ko je Jonesovo zaročenko Aio Cooper poljubil na lice in dejal, da bo zdaj imel resničen razlog za ljubosumje, Cooperjeva pa je nato v televizijsko kamero ponovila zgodbo in dodala, »poljubil me je samo na lice – prosim, Michelle, nikar me ne preganjaj«. Obama je v nedeljo prekinil predvolilno abstinenco, ko se zaradi nizke podpore javnosti ni udeleževal shodov strankarskih kandidatov. V ponedeljek je na prvi dan predčasnih volitev v Illinoisu odšel na volišče, da bi spodbudil udeležbo.

Obama ni prvi predsednik, ki ga je stranka v času volitev postavila na stranski tir. Predsedovanje Lyndona Johnsona je ob protestih zaradi vietnamske vojne dobesedno razpadlo, zato se je iz Bele hiše odpravljal samo na ranč v Teksasu ali v vojaških oporiščih nagovarjal molčeče vojake. Richard Nixon je med potapljanjem v afero Watergate bežal v tujino ali v predsedniško letovišče Camp David. Jimmyja Carterja sta kriza z ameriškimi talci v Iranu ter majavo gospodarstvo omejila na sprehode po vrtu Bele hiše.

V stranki so v nedeljo poskušali pregnati urok s shodom v Mary­landu, a ob skrbno načrtovanem dogodku niso ničesar prepustili naključju. Obama je podprl sošolca­ z univerze Anthonyja Browna, ki kandidira za guvernerja in ima krepko prednost pred republikanskim protikandidatom, tako da ga ne skrbijo morebitne posledice nastopa s predsednikom. Shod je bil v okrožju Prince George, kjer je pred dvema letoma 90 odstotkov volivcev glasovalo za njegov drugi mandat. Občinstvo je bilo v veliki večini temnopolto, demografska skupina, v kateri ga še vedno podpira 84 odstotkov ljudi, medtem ko bi zanj glasovalo le še 30 odstotkov belih Američanov.

Toda kljub temu nastop ni minil brez težav. Čeprav je večina težko čakala na Obamo, so sredi govora začeli odhajati, ker so jih skrbele dolge vrste pred avtobusi, ki so vozili na parkirišča. Nekdo mu je na glas očital, da ni ustavil izgona nedokumentiranih priseljencev. »Težava je, da sam podpiram reformo politike priseljevanja. Moral bi protestirati pri ljudeh, ki jo zavirajo,« je dejal predsednik. Demokrati sicer poskušajo spet izrabiti črne oblake, ki se zaradi razklanosti desnice pri tem vprašanju zbirajo nad reformo, kot orodje za pridobivanje naklonjenosti latino volivcev.

Latino neznanka

Raziskava, ki so jo naredili v The Upshotu, novem oddelku New York Timesa, ki se ukvarja s statističnimi analizami politike in gospodarstva, kaže, da si na desnici zaradi tega bodo belili glave, saj na letošnjih volitvah naj ne bi potrebovali latino glasov. »Republikanci bodo obdržali večino v spodnjem domu in verjetno osvojili senat, tudi če ne bi dobili niti enega glasu podpore iz latino skupnosti,« v časniku ugotavlja Nate Cohn. Zaradi načina poseljevanja in zarisanih meja volilnih okrožij je večina latino volivcev v okrožjih, v katerih demokrati zmagujejo že zdaj, tako da ne vplivajo bistveno na rezultat desnice.

Če bi vseh 8 milijonov latino volivcev (v ZDA je slabih 212 milijonov volivcev) glasovalo proti republikancem, bi ti izgubili okoli 12 poslanskih mest, kar še vedno ne bi ogrozilo njihove večine v spodnjem domu (trenutno imajo 234 sedežev od 435). Demokratska okrožja so osredotočena v gosto poseljenih mestih, medtem ko je geografsko večina ozemlja države republikanska in pretežno bela. V republikanskih okrožjih ima v povprečju le 6,7 odstotka volivcev latino korenine.

Pri volitvah v senat je slika nekoliko drugačna, saj bi odločitev latino skupnosti, da enotno podpre demokrate, pomenila poraz za republikance v Koloradu in tesno tekmo v Teksasu, tradicionalni trdnjavi desnice. Toda še vedno bi imeli možnosti tudi za prevzem večine v zgodnjem domu, saj bi šest senatnih sedežev, ki jih potrebujejo, demokratom lahko iztrgali v državah, kjer je zelo malo latino volivcev. Tako se republikancem ni treba ukvarjati s težavnimi vprašanji reforme priseljevanja, ki bi povzročala zadrege pri njihovi konservativni volilni bazi.

Zapletene računice

Tekma za senat se po napovedih največjih treh analitičnih trustov vztrajno nagiba na stran desnice. Nate Silver jim je na spletni strani FiveThirtyEight.com včeraj dal 65-odstotno možnost za osvojitev večine, model Leo New York Timesa je izračunal 66-odstotno možnost, Volilni laboratorij Washington Posta pa že nekaj časa vztraja krepko nad 90 odstotki, včerajšnji statistični izračun se je ustavil pri 93 odstotkih. Vsi trije modeli se strinjajo, da naj bi bili rezultati negotovi le še v štirih zveznih državah, Kansasu, Iowi, Georgii in Koloradu, pri čemer se v zadnjih treh nagibajo na stran desnice.

Demokrati poskušajo v zadnjih dveh tednih preobrniti trend s svojimi najbolj zvenečimi imeni. Bill Clinton je včeraj v Kentuckyju poskušal omajati komaj odstotno točko prednosti vodje republikanskih senatorjev Mitcha McConnella. Toda stranka je kljub temu preusmerila denarno podporo iz Kentuckyja v Georgio. V Koloradu je podporo volivcev za demokrate zbirala Hillary Clinton, prva dama Michelle Obama je včeraj gostovala v Iowi in Minnesoti. Celo predsednik previdno odhaja v okrožja, v katerih njegova pojava ne bi po­vzročila preveč škode.

Po izračunih Grega Sargenata, političnega blogerja Washington Posta, demokrati potrebujejo zmago samo v eni od štirih držav, v katerih ta hip zaostajajo za desnico, Aljaski, Arkansasu, Iowi ali Koloradu, pa bi to močno okrepilo njihove možnosti za ohranitev večine v zgornjem domu. In predsedniku Obami prihranilo dve mučni leti v Beli hiši.