Obamovo darilo je čistka priseljencev

Bela hiša hkrati varuje nedokumentirane priseljence in jih naganja iz države.

Mon, 04.01.2016, 08:00

New York – Bela hiša predsednika Baracka Obame se na ­vrhovnem sodišču bori s 26 ­državami, ki poskušajo­ izničiti­ predsedniški ukaz o podelitvi­ začasnih delovnih dovoljenj skoraj 5 milijonom nedokumentiranih priseljencev, s čimer­ bi jih zaščitili pred izgonom. Toda vlada hkrati v tajnosti pripravlja ukrep za izgon na stotine družin, ki so zadnje leto prišle v državo.

Reforma politike priseljevanja ostaja ena od neizpolnjenih obljub Obamove administracije, ki pa je niso mogli uresničiti zaradi upora­ skrajnega dela republikanske stranke v kongresu. Poskus osmih senatorjev iz obeh strank, ki so pred dvema letoma sestavili skupni predlog obsežne reforme, je ­nasedel v republikanskem spodnjem domu. Še vedno preganja enega od soavtorjev, senatorja Marca Rubia, ki se mora v času velike podpore na desnici Donaldu Trumpu in njegovi gradnji zidu na meji z Mehiko braniti, da ni dovolj oster do nedokumentiranih ­priseljencev.

Obama je po letih političnega kupčkanja lani novembra podpisal ukaz, s katerim je poskusil slabi polovici od dobrih 11 milijonov nedokumentiranih priseljencev začasno omogočiti življenje in delo v ZDA. Medtem ko so latinosi skandirali Obama amigo (Obama prijatelj), je Teksas vložil tožbo (skupaj s 25 drugimi zveznimi državami) in s sodno prepovedjo dosegel zamrznitve izvajanja ukaza, dokler o tem ne presodi pravosodje. Vrhovno sodišče trenutno odloča o prošnji Bele hiše, naj se loti presoje odločitve zveznega sodišča iz New Orleansa, ki je sklenilo, da je predsednik presegel svoja pooblastila.

Januarska čistka

»Prijatelj Obama« je bil v zadnjih letih večkrat tarča očitkov, da poleg ponujanja korenčka ujčka nedokumentirane priseljence s palico, saj naj bi v času njegove vlade močno naraslo število njihovih izgonov.­ Toda ZDA so v zadnjih dveh desetletjih večkrat spremenile politiko izganjanja priseljencev in s tem povezano izrazoslovje, tako da je z uradno statistiko zelo težko primerjati početje ameriških vlad. Tako z istimi podatki sedanjo Belo hišo hkrati obtožujejo preostrega ali premehkega odnosa do nedokumentiranih priseljencev.

Tik pred božičnimi prazniki je časnik Washington Post razkril, da ministrstvo za domovinsko varnost na tihem pripravlja izgon na stotine družin iz Srednje Amerike, ki so že prejele ukaz, da morajo zapustiti državo. Pripadniki agencije za priseljevanje in carino naj bi v začetku januarja začeli izvajati te ukaze. Zadnje leto naj bi pred nasiljem tolp v Gvatemali, Hondurasu in Salvadorju zbežalo več kot 100.000 družin, a je njihove težave lani zasenčil val otrok in mladostnikov, ki so jih starši same poslali na nevarno pot proti Združenim državam.

Načrt naj bi sprožil ostre delitve že znotraj vlade, pri čemer ga zagovarja predvsem minister za domovinsko varnost Jeh Johnson, saj se država sooča z novim naraščanjem nedovoljenih vstopov. Poganja jih naraščanje nasilja, saj se je samo v Salvadorju število umorov povečalo za 70 odstotkov. Po nekaterih ocenah je približno 15.000 družin ostalo v ZDA, kljub ukazu, da morajo oditi. Njihov izgon nekateri v vladi vidijo kot zagotovilo vrhovnemu sodišču (kjer imajo večino konservativni sodniki), da Bela hiša resno opravlja svoje delo, s čimer bi ga morda pridobila na svojo stran pri odločanju o predsedniškem ukazu.

Upor cerkva

Namera o preiskavi priseljenske četrti in iskanju družin, ki kršijo zakonodajo, je sprožila ostre odzive humanitarnih skupin, ameriške levice, obsodili so jo vsi trije predsedniški kandidati demokratske stranke. Pri tem so v taboru Hillary Clinton previdno dejali, da »imajo resne pomisleke ob poročilih o nameravanih izgonih« in da mora država zaščititi ogrožene begunce. Njen glavni tekmec, senator Bernie Sanders, je bil bolj odločen. Po njegovih besedah morajo ZDA zavarovati otroke in družine, ne pa jih vreči iz države.

Upor so napovedale celo nekatere ameriške cerkve in dejale, da bodo odprle vrata družinam, ki potrebujejo zaščito. »Kot pridigarji­ vemo, da je vsaka družina sveta. Zato odpiramo vrata vsem sodobnim Jožefom in Marijam [Jezusova svetopisemska starša, ki sta ob njegovem rojstvu iskala zatočišče]. Darilo, ki jim ga ponujamo za božične praznike, je pribežališče,« je sporočila pastorka Alison Harrington iz prezbiterijanske cerkve v Tusconu. Oživela je cerkveno gibanje Zatočišče, ki ščiti priseljence, tako da že približno 300 cerkvenih občin v 20 zveznih državah podpira tovrstno delovanje.

Kritiki nasilnih izgonov zavračajo trditve, da bodo ti zavrli nov begunski tok v ZDA. »Dokazi kažejo, da se ljudje, ki bežijo pred nasiljem, ne zmenijo za izgone pri iskanju pribežališča,« je zatrdil Ali Noorani, direktor nacionalnega foruma za imigracijo. Razkritje vladnih načrtov prihaja v občutljivem in zapletenem političnem trenutku, saj se na desnici krepi odpor proti priseljencem, demokrati pa tako v volilnem letu računajo na podporo manjšin, predvsem čedalje številnejše in vplivnejše latino skupnosti. Zato tako na levici kot desnici ugibajo, da je vlada namerno dopustila razkritje načrtov o izgonih, da bi preverila odziv javnosti.

Prijavi sovražni govor