Tiskane izdaje
New York – Ameriški predsednik začenja azijski maraton, turnejo po petih državah, na katero se gostitelji pripravljajo kot na prihod tajfuna. Muhavi Donald Trump dela sive lase tudi doma, kjer ga poskušajo dovolj pripraviti, da ne bo povzročil novih diplomatskih zmešnjav in zadreg.
Ameriški predsedniki se na velike govore ponavadi odpravijo v Evropo, v Afriki se obdajo z otroki za lepe fotografije, Azija pa je celina za sklepanje poslov. Čeprav bo jedrska grožnja Severne Koreje rdeča nit desetdnevnih pogovorov na Japonskem, Severni Koreji, Kitajskem, Vietnamu in Filipinih, bodo trgovinski odnosi v času ameriškega predsednika s politiko Najprej Amerika in sovražnim odnosom do prostotrgovinskih sporazumov pomemben in naporen del diplomatske poti. Ta bo hkrati priložnost, da se odmakne od domačih zapletov, na čelu s preiskavo o povezavah med njegovo kampanjo in Rusijo, ki se nevarno bliža Beli hiši.
Ameriški predsednik Donald Trump začenja azijsko turnejo. Foto: Evan Vucci/AP
Že tako težaven in zapleten urnik dodatno bremenijo skrbi o Trumpovem vedenju. Najožji sodelavci – svetovalec za nacionalno varnost H. R. McMaster, zunanji minister Rex Tillerson in ameriški trgovinski pogajalec Robert Lighthizer – so pripravili več deset kratkih sestankov (Trump menda nima dovolj zbranosti in potrpežljivosti za daljše in poglobljene), na katerih so ga poskusili pripraviti na zapleten protokol v državah, v katerih je primerno vedenje zelo pomembno in cenjeno.
Posebne pozornosti je deležno srečanje v Pekingu, saj naj bi se na novo ustoličeni predsednik Xi Jinping, ki je še povečal svoj vpliv, po nekaterih ocenah počutil dovolj močnega za bolj tvegano zunanjo politiko. Pozorne bodo zaveznice in nasprotnice, ki tehtajo vzpostavljanje novega ravnotežja v Aziji in prilagajajo svoje odnose do Washingtona in Pekinga.
Nejasna strategija
Ni še jasno, kakšen Trump se bo pojavil v Aziji, napadalni rušilec tradicij, ki je med kampanjo vpil, da Kitajska posiljuje ZDA, in umaknil državo iz čezpacifiškega prostotrgovinskega dogovora (TPP), ali na vsakršne kompromise pripravljen »umetnik dogovorov«, ki v zameno za dobre odnose nima načelnih zadržkov. Slednje še bolj kot levico skrbi ameriško desnico, »moja nočna mora je, da bo čestital Xiju za njegovo ponovno 'izvolitev'«, je zatrdil Derek Scissors, strokovnjak za Kitajsko v konservativni mnenjski organizaciji American Enterprise Institute. Po zasuku k Aziji predsednika Baracka Obame azijska strategija nove vlade ni jasna, zlasti ne ob twitterski diplomaciji Donalda Trumpa, ki je pogosto celo v nasprotju s prizadevanji ameriškega diplomatskega aparata.
Na prvih dveh postajah, Japonski in Južni Koreji, si Bela hiša predvsem želi pokazati enotnost zaveznikov pri soočanju z režimom na severu Korejskega polotoka. McMaster je napovedal, da bodo Severno Korejo morda dodali na seznam držav, ki podpirajo terorizem, pri čemer se bodo sklicevali na usmrtitev polbrata korejskega voditelja Kim Džong Una. Svetovalec za nacionalno varnost je dejal, da je edina rešitev za krizo popolna odstranitev jedrskega orožja s polotoka, »predsednik ugotavlja, da nam zmanjkuje časa«, zato naj bi države z »največjim vplivom na Pjongjang« pozval, naj prepričajo tamkajšnjega voditelja, da je čas za uničenje jedrskega orožja. To seveda pomeni Kitajsko, ki po McMastrovih besedah »zagotovo počne več [za rešitev severnokorejske krize], vendar ne dovolj«.
Priprave na Trumpov azijski pohod spremljajo napovedi, da se režim v Pjongjangu morda pripravlja za preizkus novega raketnega izstrelka, kar ob bojevitem obmetavanju z zmerljivkami med voditeljema ne bi bilo presenečenje. Kljub temu se ameriški predsednik ne bo držal običajne folklore obiska demilitariziranega območja na 38. vzporedniku, ki deli Koreji. Američani krepijo pritisk z navzočnostjo treh letalonosilk in bojnih skupin okoli njih v regiji. Na zunanjem ministrstvu so to označili kot »vojaško komponento« Trumpove strategije do Severne Koreje. Korak v pravo smer pa so imenovali odločitev Kitajske, da po letu dni otopli odnose z Južno Korejo, potem ko so zaradi namestitve ameriškega protiraketnega ščita v Pekingu poskusili kaznovati vlado v Seulu.
Shod v podporo obisku Donalda Trumpa pred ameriško ambasado v Seulu. Foto: Matej Družnik/Delo
Pozabljene pravice
Na trgovinskem področju nacionalistično desnici skrbi, da je Trump popustil globalistom v vladi, v kateri menda že mesece poteka spopad obeh kril, kako oblikovati azijsko strategijo. Odsotnost trgovinskega svetovalca Petra Navarra, ki velja za zagovornika trde politike uvoznih tarif, med prvimi zbuja pomisleke, da bo Trump premehek do Kitajske. »Največje tveganje ni, da bo rekel kaj, kar bi pokvarilo odnose med državama, pač pa, da bo z uslužnostjo in nekritičnostjo do Xija sprožil alarm v preostalem delu regije o velikem dogovoru med ZDA in Kitajsko,« je ugotovil tudi Ely Ratner, svetovalec nekdanjega podpredsednika Joeja Bidna. Predsednik, ki je nagnjen k občudovanju avtokratov, je prejšnji teden izrazil naklonjenost do kitajskega voditelja z besedami, da »je zelo vpliven človek, mislim, da je tudi zelo dobra oseba«.
Levica je opozorila, da se bo ameriški predsednik v prihodnjih dneh srečal z več voditelji, ki so povzročili zaton politične svobode v svojih državah ali so krivi hudih kršitev človekovih pravic. Etnično čiščenje muslimanov v Burmi in krvava vojna proti drogam filipinskega predsednika Rodriga Duterteja sta vrhunec novih izbruhov nasilja. Toda Trump doslej ni pokazal zanimanja za opozarjanje na demokracijo, človekove pravice in etično vladanje, v Beli hiši je gostil tako malezijskega premiera Nadžiba Razaka, kljub preiskavi in sumom ameriškega pravosodnega ministrstva, da je poneveril kar milijardo dolarjev, kot tajskega Prajuta Čanočo, ki je leta 2014 vodil državni udar vojske. Danes Bela hiša ob napovedi predsednikove poti ni dala vedeti, da bo Trump v Aziji govoril o tovrstnih težavah.
