Obnova Velikega kitajskega zidu, ki je razočarala

Na odseku zidu so zravnali stražne stolpe, vrh pa zalili z betonom in ustvarili belo, ravno stezico.

Objavljeno
23. september 2016 17.28
CHINA-CULTURE-CONSERVATION
Mo. B.
Mo. B.

Peking – Odsek velikega kitajskega zidu je dobil novo podobo, ki pa je razočarala mnoge, nekatere tudi ujezila. »To izgleda kot delo skupine ljudi, ki ni dokončala niti osnovne šole,« je na kitajskem družabnem omrežju weibo zapisal eden od uporabnikov, ki ni mogel skrivati razočaranja nad belo betonsko stezico, nastalo na vrhu zidovja, zgrajenega leta 1381.

Da se obnova osemkilometrskega odseka na severovzhodu province Liaonin, med katero so porušili tudi nekaj stražnih stolpov, ni najbolje posrečila, je priznal tudi namestnik pristojnega za kulturno dediščino province Ding Hui. »Popravila so resnično še kar grda,« je povedal za televizijo CCTV. A je bila obnova več kot potrebna. Zid, ki je del Unescove kulturne dediščine, je namreč z vsakim stoletjem krajši. Njegovo dolžino ocenjuje različno, od 9000 pa vse do 21.000 kilometrov, kolikor jih je – skupaj z vsemi odseki – po nekaterih razlagah štel na vrhuncu svojega obstoja.

Čas, vreme in tudi neodgovorno ravnanje ljudi – zidake so nemalokrat uporabili za gradnjo hiš –, so zahtevali svoje, dokler se ni aprila vrh kitajske politike odločneje zavezal, da ga bo obvaroval za prihodnje generacije. Ta jim zdaj, razočarana nad hitrimi popravili, na družabnih omrežjih med drugim sporoča: »Če je to rezultat, bi bilo vseeno, če bi ga kar razstrelili.«

Omenjeni odsek so sicer obnovili že leta 2014, a so fotografije šele zdaj zaokrožile po spletu. Oblasti obljubljajo, da bodo pristojni za ponesrečeno obnovo odgovarjali.

Zid je v tretjem stoletju pred našim štetjem začel graditi cesar Qin Shi-huang, ki mu je uspelo združiti kneževine v enotno cesarstvo, največ pa so ga naredili v času dinastije Ming (1368-1644).