New York – V koloniji New York si v 17. stoletju lahko izgubil glavo za takšne prekrške, kakršen je zanikanje pravega boga. ZDA so danes, seveda, manj drastične, a še vedno edina zahodna država, ki kaznuje z odvzemom življenja. Podpora tako drakonskemu ukrepu upada.
V devetnajstih zveznih državah in prestolnici Washington je že prepovedan, nazadnje se je za ta korak lani odločila Nebraska.
Po 14. amandmaju ameriške ustave nobena zvezna država »ne sme odvzeti življenja [...] brez ustreznega sodnega postopka«, kar zagovorniki smrtne kazni jemljejo kot dokaz, da jo najvišji pravni dokument ZDA dopušča. Čeprav niso nikoli uradno odpravili usmrtitev, je sredi sedemdesetih let zazevala pravna praznina, ko je vrhovno sodišče razveljavilo veljavne zakone in postopke za izrekanje smrtne kazni. Toda večina zveznih držav je pohitela in spisala novo zakonodajo.
Lani 28 usmrtitev
Sredi osemdesetih let se je začela nova era usmrtitev, njihovo število pa se zadnjih 15 let počasi zmanjšuje. Lani so v ZDA izvedli 28 usmrtitev, najmanj po letu 1991, zmanjšuje se tudi število izrečenih smrtnih kazni. Lani jih je bilo le 52, kar je najmanj v štirih desetletjih. Ob začetku leta je nanjo čakalo nekaj manj kot 3000 ljudi. Upada tudi podpora Američanov. Če jih je sredi devetdesetih kar 80 odstotkov menilo, da mora ostati najvišja oblika kaznovanja, se po merjenju agencije Gallup zdaj s tem strinja še 61 odstotkov vprašanih.
K temu so pripomogle ponesrečene usmrtitve, ko so po smrtonosnih injekcijah obsojenci umirali v hudih mukah. Najbolj je odmevala smrt Claytona Locketta v Oklahomi izpred dveh let, ki se je mučil kar 40 minut, Joseph Woods pa je skoraj dve uri hlastal za zrakom. Vzrok je prepoved (večinoma evropskih) farmacevtskih podjetij, ki ne dopuščajo uporabe lastnih kemikalij, ameriški eksperimenti z drugimi pa so se izkazali za neuspešne. Zato se vračajo k preizkušenim metodam, kot sta električni stol in celo strelski vod.
Odrešilnost