Tiskane izdaje
Sveženj 11,5 milijona dokumentov − tako imenovani Panama Papers −, ki razkriva mračne finančne posle politikov, milijarderjev, znanih osebnosti, športnikov in mnogih drugih, je poleg burnih odzivov in vrste zanikanj že sprožil prve ukrepe pa tudi teorije zarote.
Avstralija, Nova Zelandija, Nizozemska, Španija, Francija in nekatere druge države so po razkritju Panamskih dokumentov napovedale ali že odprle preiskave o bolj ali manj znanih posameznikih, ki so svoje premoženje s pomočjo odvetniške družbe Mossack Fonseca naložili v davčne oaze. Spet v drugih, denimo na Kitajskem in v Rusiji, se poskušajo od razkritij distancirati, čeprav je rusko tožilstvo po navedbah RIA Novosti popoldne naposled sporočilo, da bodo preverili navedbe in poskušali dognati, ali so imeli vplivni državljani koristi od podjetij v davčnih oazah.
Morda najglasneje pa je novica odjeknila na Islandiji, kjer je po številnih pozivih in kljub začetnemu kljubovanju odtopil islandski premier Sigmundur Davíða Gunnlaugsson. K odstopu zaradi vpletenosti v afero je bil sicer včeraj pozvan tudi ukrajinski premier Petro Porošenko.
Panama pod drobnogledom
V Panami, kjer so doslej na dvomljivi sloves države in obtožbe, da nudi finančno zavetje utajevalcem davkov, korumpiranim oligarhom in trgovcem z mamili, po navedbah agecije AP zgolj skomignili z rameni, so napovedali preiskavo razkritij. Iz urada tamkajšnjega državnega tožilca so sporočili, da se bodo med preiskavo osredotočili na to, ali je bilo storjeno kaznivo dejanje (oziroma dejanja), katero kaznivo dejanje je to bilo in kdo ga je zagrešil ter na vprašanje, ali je pri tem nastala finančna škoda, poroča agencija AFP.
Panamski predsednik Juan Carlos Varela pa je obljubil, da bo država sodelovala z vsemi preiskovalci, a hkrati dodal, da bo branil podobo države.
Pozivi na zagovor v Evropski parlament
Na izbruh afere so se danes odzvali tudi v evropskem parlamentu, kjer so odvetniško družbo Mossack Fonseca in panamsko vlado pozvali na zagovor pred posebni parlamentarni odbor za obravnavo nepoštenih davčnih praks Taxe II, vzpostavljen po davčni aferi LuxLeaks. Poleg tega so poslanci evropsko komisijo pozvali k odločnejšemu ukrepanju.
Panama je še zadnja med velikimi davčnimi oazami, pa je po izbruhu afere ocenil generalni sekretar Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) Angel Gurria. Panama je zadnji veliki osamelec, ki dovoljuje skrivanje denarja pred davčnimi in pravosodnimi organi, je menil in napovedal, da mora »počistiti po hiši s takojšnjo implementacijo standardov« davčne preglednosti. »Posledice nedoseganja mednarodnih standardov davčne preglednosti s strani Paname so zdaj na očeh celotne javnosti,« je še dejal po navedbah STA.
Delna medijska blokada na Kitajskem
Sveženj Panamskih dokumentov je za razburjenje poskrbel tudi na Kitajskem, a predvsem med oblastmi, ne pa v javnosti, ki do razkritih informacij, vsaj tistih, ki se tičejo kitajskih voditeljev, niti nima dostopa.
Kitajski mediji namreč o domnevnih povezavah nekdanjih ali pa še vedno aktivnih kitajskih politikih s podjetjem Mossack Fonseca in njegovimi dejavnostmi ne poročajo, še več, kitajskim novinarjem so po navedbah AFP celo naročili, da izbrišejo vso vsebino, povezano s Panamskimi dokumenti. Tudi tuje televizijske medije, ki so dostopni v državi, med njimi na primer BBC, v času, ko poročajo o razkritjih, zatemnijo, prav tako o aferi ni mogoče najti podrobnosti na družabnih omrežjih.
Medijska blokada sicer ni popolna − po spletu je menda mogoče najti tiste zgodbe, v katerih Kitajska ni omenjana, na primer razkritje, da je zvezdnik Barcelone in petkratni najboljši nogometaš na svetu Lionel Messi skupaj z očetom Jorgejem Horaciem Messijem lastnik »offshore« podjetja v Panami, Mega Star Enterprises. Poleg tega je kitajski državni časnik Global Times v današnjem uvodniku zapisal, da za razkritji stoji neidentificirana vplivna sila, katere glavna tarča so nasprotniki Zahoda, še posebej ruski voditelj Vladimir Putin.
Kitajsko zunanje ministrstvo pa je navedbe, da so med lastniki podjetij v davčnih oazah tako še aktivni kot nekdanji kitajski politiki in njihovi sorodniki, med njimi tudi predsednik Xi Jinping, danes označilo za neutemeljene. Na vprašanje, ali se bodo omenjeni posamezniki znašli v preiskavi, na ministrstvu niso hoteli odgovoriti.
Družba Mossack Fonseca ima na Kitajskem odprtih osem uradov. Foto: Reinhard Krause/Reuters
Pod pritiskom tudi Cameron
Pod pritiskom se je zaradi razkritih Panamskih dokumentov znašel tudi britanski premier David Cameron, od katerega pričakujejo, da bo pojasnil ozadje obtožb o spornem ravnanju svojega pokojnega očeta, ki se je s pomočjo davčne oaze menda kar 30 let izogibal plačevanju britanskih davkov.
Vodja opozicijskih laburistov Jeremy Corbyn je po navedbah AFP že pozval k preiskavi davčnih poslov vseh, na katere je zaradi razkritja dokumentov padla senca suma. »Mislim, da bi nam moral premier že zaradi lastnega interesa povedati, kaj natanko se je dogajalo,« je dejal. Predlagal je tudi, da bi London uvedel neposredni nadzor nad britanskimi prekomorskimi ozemlji, če bi se pokazalo, da so postala lokacija za sistematično izogibanje plačilom davkov.
Britanski premier David Cameron, iz kabineta katerega so sprva sporočili, da so podrobnosti o finančnih potezah družine »zasebna stvar«, je popoldne sporočil, da nima ne delnic ne sredstev na baničinih računih v davčnih oazah, in dodal, da njegove prihodke poleg plače predsednika vlade sestavljajo še obresti, ki jih dobiva na račun nekaj prihrankov, v lasti pa ima tudi hišo.
Francija vrača Panamo na seznam davčnih oaz
Francija, ki je po razkritju Panamskih dokumentov že napovedala preiskavo, je danes naredila še korak dlje − kot je napovedal finančni minister Michel Sapin, bodo oblasti Panamo znova uvrstile na seznam držav, ki ne sodelujejo v prizadevanjih, da bi stopili na rep utajevalcem davkov. Kot je pojasnil pred poslanci, »nas je Panama hotela prepričati, da lahko spoštuje pomembna mednarodna načela«, s čimer se je izognila uvrstitvi na črni seznam davčnih oaz. Z le-tega so jo francoske oblasti odstranile leta 2012, po tem, ko sta državi sklenili bilateralni sporazum o boju proti utaji davkov.
Nove ukrepe za boj proti davčnim oazam pa so že napovedali tudi v Nemčiji. Tamkajšnji pravosodni minister Heiko Maas je namreč zagrozil, da bodo morali vsi, za katere se bo izkazalo, da so ravnali v nasprotju z zakonom, odgovarjati pred nemškim sodiščem.
