Opice, iztrebki in dva obraza Trumpa

Ameriške volitve: Republikansko zmerjanje je doslej prikrivalo nevarna stališča vodilnih kandidatov.

Objavljeno
11. marec 2016 21.52
Sebastijan Kopušar, New York
Sebastijan Kopušar, New York
New York – Nihče ni vpil ali skakal v besedo, žaljivke so bile zavite v vato ironičnih pohval. V četrtek je bilo soočenje republikanske četverice neprepoznavno, nenadoma »predsedniški« Donald Trump pa je v civiliziranem ozračju bledel v ozadje. Toda razprava, ki se je namesto na dolžino telesnih delov osredotočila na vsebino politik, je hkrati pokazala skrajnosti ameriške desnice.

»Ne morem verjeti, kako vljudno je na odru,« se je Trump sredi soočenja republikanske stranke v Miamiju čudil tonu razprave. Po tednih surovega volilnega obračunavanja, ko so letele v eter besede nastopač, prevarant, lažnivec in so slikovito opisovali potenje ali barvo kože nasprotnikov, so v torek volitve pokazale, da v takšni pritlehni igri zmaguje le newyorški milijarder. Floridski senator Marco Rubio, ki se je najbolj spustil na Trumpovo raven in doživel popoln poraz, je dan kasneje spokorjen priznal, da ni ponosen na svoje ravnanje in da je bilo njegove otroke sram.

Za Rubia in guvernerja Ohia Johna Kasicha je bilo soočenje zadnja priložnost za nagovor svojih bojišč, domačih držav. Zmagi na Floridi in v Ohiu sta nujni, če želita ohraniti vsaj vtis verodostojnosti v boju za nominacijo stranke. Kasich je, kot vedno, vztrajal pri svojem sporočilu o guvernerskih izkušnjah in uravnoteženju zveznega proračuna v devetdesetih. Rubio se je vrnil k poudarjanju vsebinskih razlik. Danes je republikanske volivce v Ohiu pozval, naj vsi volijo za Kasicha,­ na Floridi pa zanj, če nočejo, da bo Trump strankarski kandidat. »Na Floridi so glasovi­ za Kasicha ali Cruza glasovi za Trumpa,«­ je opozoril.

Dva obraza

Le teksaški senator Ted Cruz, ki je z zmagami v sedmih zveznih državah najbližje Trumpu (ta jih ima petnajst), je ohranil nekaj ostrine prejšnjih soočenj, pri čemer je poskušal omajati Trumpove­ konservativne vrednote. Tega so po besedah kolumnista New York Timesa Franka Brunija očitno ugrabili vesoljci, saj se je ob vseh izzivanjih ali ostrejših vprašanjih voditeljev zadrževal in grizel v jezik. O dveh Trumpih je govoril tudi temnopolti upokojeni kirurg Ben Carson, njegov donedavni tekmec, ki je podprl njegovo kandidaturo. »Je Trump, ki ga vidite na odrih, in je drugi, ki je premišljen in skrbno tehta stvari. Tega boste videli čedalje pogosteje,« je upravičil svojo odločitev.

Trumpova zadržanost je verjetno znak, da že razmišlja o splošnih volitvah in noče več strašiti volivcev z izbruhi in besednjakom nasilneža iz vrtca. Toda zaradi tega je deloval kot kandidat brez energije, kot je večkrat očital nekdanjemu nasprotniku Jebu Bushu. »Zanj ni veselja v soočenjih, če ga druge opice ne obmetavajo z iztrebki,« je bil oster komik Bill Maher. Hkrati je ves čas ponavljal, da se ameriški voditelji ne znajo dogovarjati in da bo on kot dober pogajalec sklenil »najboljše pogodbe za ZDA«. Kar je njegova rešitev za vse težave ­Združenih držav.

Po besedah Rogerja Simona iz časnika Politico je znova pokazal grobo nepoznavanje dogajanja, tem in politik. Toda v redkih trenutkih, ko je ponudil razumna stališča, kot je trditev, da morajo ZDA za uspeh bližnjevzhodnih pogajanj zavzeti nevtralno vlogo, so mu nasprotniki­ očitali izdajo Izraela, tesnega zaveznika ZDA. Po besedah Rubia in Cruza dogovor ni mogoč, ker so Palestinci vsaj nasilneži, če že ne teroristi. To je pomembno stališče za kandidate desnice, ki potrebujejo denar igralniškega milijarderja Sheldona Adelsona.

Podobno so »raztrgali« Trumpovo obotavljivo obsodbo Obamove otoplitve odnosov s Kubo. Čeprav pol stoletja ameriških sankcij ni zamajalo režima bratov Castro, Rubio in Cruz še vedno prisegata na politiko izolacije. Podobno agresivna stališča imajo do Bližnjega vzhoda. Rubio bi ga znova preplavil z ameriškimi enotami, te bi poslal tudi v Libijo. Največ skrbi pa zbuja njihov odnos do segrevanja ozračja. »Seveda se podnebje spreminja, ampak spreminjalo se je vedno,« je Rubio zavrnil človeški vpliv na največjo grožnjo civilizaciji.

Jezna ministrica

Demokratska kandidata sta se so­očila v sredo, dan po osupljivi zmagi­ senatorja Bernieja Sandersa v Michiganu. Čeprav to ni bistveno spremenilo razmerja moči, saj Hillary Clinton še vedno prepričljivo vodi pri preštevanju delegatov, je presenetilo analitike, saj so ji ankete pripisovale skoraj neulovljivo prednost. Večina si še vedno beli glavo z vprašanjem, kaj je prineslo preobrat. Nekateri ga pripisujejo njenim preostrim napadom na senatorja, drugi njegovi povezavi med zatonom industrijskega srca ZDA in podporo prostotrgovinskih sporazumov Hillary Clinton.

Nekdanja zunanja ministrica je v sredo nadaljevala v ostrih tonih, a že na začetku soočenja morala odgovarjati, kaj se je zgodilo v Michiganu. Poraz je poskusila omiliti z besedami, da je v eni tekmi zmagala, v drugi pa tesno izgubila. Ves večer je bila deležna precej ostrega izpraševanja, tudi o napadu skrajnežev na ameriški konzulat v Bengaziju in o tem, ali bo ob morebitni obtožbi o nepravilnem ravnanju z e-pošto odstopila od kandidature. Na to je vidno razburjena zabrusila, da »na to vprašanje ne bom niti odgovorila«.