Tiskane izdaje
New York - V ponedeljek je predsednik Barack Obama umirjal proteste proti policijskemu nasilju z obljubo, da bodo prevetrili pravila in njeno delo. V sredo je porota, tokrat v New Yorku, o še enem belem policistu menila, da je opravljal svoje delo, ko je povzročil smrt temnopoltega Američana. Ulice je spet preplavila ogorčena množica.
»Nisem jezen, ne gre za jezo, ampak za pravico. Nisem zamerljiva oseba, toda krivica do nekoga je krivica za vse nas,« je sivolasi Mark Parkinson pojasnil, zakaj se je pridružil protestnikom, ki so se valili proti Times Squaru v osrčju New Yorka. V sredo popoldne so družbeni mediji bliskovito razširili odločitev porote na sodišču okrožja Staten Island, da belemu policistu Danielu Pantaleu ne bo treba na sojenje, ker je poleti z daviteljskim prijemom povzročil smrt 43-letnega Erica Garnerja. Poldrugi teden po podobni odločitvi v Fergusonu je to prililo olja na ogenj jeze zaradi rasnega razlikovanja pri delu policije.
»To je nova metoda linčanja. Policija lahko v tej državi počne, kar hoče, pa ni nihče kaznovan,« je bil odločen Parkinson. Ko so prejšnji ponedeljek objavili odločitev porote v St. Louisu, da ne bodo sprožili sodnega postopka proti policistu Darrenu Wilsonu, ker je ustrelil 18-letnega Michaela Browna, se je jeza razlila po ZDA. Protestniki so zapirali ulice in mostove, v Fergusonu, kjer se je zgodil obračun med Wilsonom in Brownom, pa so se nemiri sprevrgli v nasilne izgrede s požiganjem in ropanjem.
V New Yorku je množica mirno, a odločno izrazila nasprotovanje policijskemu nasilju, ki temelji na rasnem razlikovanju. V sredo je ulice spet preplavilo več skupin, ki so na več koncih hkrati znova poskušale ohromiti mestni utrip. Za nekaj časa so zaprli tudi slovito postajo Grand Central, poskušali so preprečiti vsakoletno slovesno prižiganje okrasja na novoletni jelki pred Rockefellerjevim centrom, a so okrepljene policijske enote povsem blokirale območje. Kljub spontanim odzivom so bili protesti dobro organizirani, minili so brez izgredov, policija pa je priprla le malo ljudi.
Grški zgled
Vsi se niso strinjali s takšnim načinom izražanja nezadovoljstva. »Dokler se ne bomo odzvali tako, kot so se v Mehiki ali Grčiji, ko so ustavili celotno mesto, se bodo takšne stvari nadaljevale. Vpijemo, da brez pravice ne bo miru, toda protestiramo mirno. Tako ne bomo dosegli ničesar,« je menil Derek Flinton, ki je s kapuco na glavi opominjal tudi na nekaznovano smrt Trayvona Martina pred dvema letoma na Floridi. »To je začetek gibanja, ki bo potekalo še nekaj časa. Upam, da bomo dosegli spremembo zakonov, več pravičnosti. Kako naj vzgajamo otroke v sistemu, ki nas od mladih nog obravnava kot kriminalce,« se je spraševal Flinton.
Običajni vzklik »Roke (so) gor, ne streljajte!« je zamenjal »Ne morem dihati!«, zadnje besede Erica Garnerja, ko ga je policija 17. julija aretirala zaradi prodajanja neobdavčenih cigaret. Zagovorniki policije trdijo, da je Pantaleo uporabil dovoljen prijem, ki ga na akademiji učijo kot del postopka za podiranje osumljencev, če se upirajo aretaciji. S takšno razlago se je očitno strinjala tudi porota, čeprav je mrliški oglednik smrt označil kot namerno.
Krepki Garner je bolehal za astmo, ki naj bi bila po mnenju policije vzrok za smrt. Čeprav se sprva ni pustil vkleniti, je nato kar 11-krat zahropel, da ne more dihati. Pantaleo se je opravičil sorodnikom in dejal, da ga ni hotel poškodovati. Toda vdova Esaw Garner je opravičilo zavrnila z besedami, »čas za obžalovanje smrti mojega moža je bil, ko je vpil, naj mu pustijo do sape«. Ostala je sama s šestimi otroki, medtem ko policist »še vedno lahko gre domov k družini in nahrani otroke«.
Župan New Yorka Bill de Blasio je dejal, da se ga smrti Garnerja in Michaela Browna v Fergusonu dotikata na osebni ravni, saj živi v rasno mešanem zakonu in sta njegova otroka temnopolta. V sredo je namesto prižiganja okrasja odšel na Staten Island k družini, hkrati pa meščane pozval, naj se ne izneverijo »svoji ponosni in močni tradiciji izražanja z nenasilnimi protesti«. Danes je poudaril, da obsežna reforma policijskega dela poteka »že zdaj, pred vašimi očmi«, policijski komisar William Bratton pa je ukazal novo urjenje za celotno mestno policijo.
Kamere za policijo
Obama je v ponedeljek napovedal, da bo zadnji dve leti predsedovanja izrabil za umirjanje »kipečega nezaupanja« med policijo in manjšinami ter za široko javno razpravo o policijskem delu. V sredo je dejal, da »moramo vsi, ne glede na raso ali vero, priznati, da je to vseameriški problem, če nekoga pred zakonom ne obravnavamo enakopravno«. Odhajajoči pravosodni minister Eric Holder je napovedal zvezno preiskavo, ali je policija v New Yorku kršila državljanske pravice, podobno kot preiskujejo Brownovo smrt v Fergusonu.
Med prvimi ukrepi Bele hiše je prošnja kongresu, naj odobri 263 milijonov dolarjev za izboljšanje policijskega urjenja. Del denarja naj bi namenili za nakup 50.000 kamer, ki jih je mogoče pritrditi na uniforme policistov in s katerimi naj bi snemali njihovo soočenje z ljudmi. Poleg tega naj bi ustanovili delovno skupino, ki bi preučila možnosti za izboljšanje policijskega dela, lotili se bodo tudi širjenja presežka vojaškega orožja in opreme med policijskimi postajami v ZDA.
Obama je napovedal, da bo zahteval vzpostavitev enotnih standardov za policijsko opremo, s čimer naj bi zaustavili njeno militarizacijo. Toda hkrati so se na predsednika vsule kritike, da poskuša rasno razparano državo povezati z besedami, namesto z dejanji. Z Belo hišo je nezadovoljna tudi javnost, Obamovo obravnavanje krize je v anketi časnika Washington Post odobravalo le 39 odstotkov vprašanih. Tudi 63-odstotna podpora med temnopoltimi je bila precej nižja od njihove siceršnje podpore predsedniku.
